Hvala, predsednik, za dano besedo. Pozdrav vsem članom in članicam odbora, predvsem pa vsem ostalim vabljenim z predstavniki resornega ministrstva na čelu.

Verjetno se vsi tisti, ki smo tukaj danes zbrani, strinjamo, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju eden najtežjih zakonov, ki ostaja v našem pravnem sistemu in da ima, da je eden izmed zakonov, ki ima verjetno največji vpliv na vse naše državljane, tako na tiste, ki se spogledujejo s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem kot tudi tisto mlajšo generacijo, ki upa, da bo nekoč uživala dobre sadove dobrega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Sedaj, če pogledamo zgodovino samega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se verjetno vsi strinjamo, da je bil velikokrat deležen takšne ali drugačne spremembe. Vsi se verjetno, vsaj starejši del, se spominjamo zakona iz leta 1999, ki je začel veljati leta 2000, ki je bil nek prvi del pokojninske in invalidske reforme v našem sistemu. Drugi del pa, se ga samo v živo spomnim, ko smo leta 2012, v tistih kritičnih časih, sprejemal Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, tako imenovani ZPIZ-2. Sam se spominjam, ko smo v naši poslanski pisarni, poslanski pisarni SDS, sedeli tako predstavniki tedanjega ministrstva, predstavniki različnih deležnikov s področja, ki ga ta zakon obravnava. Mislim, da je bilo vsaj 10 pomembnih ljudi tam, od strani sindikatov, delodajalcev, ZPIZ-a, pa verjetno sem vsaj še ene 5 jih pozabil, ki so postavili poslance tedanje koalicije in tudi poslance celotnega, takratnega sklica Državnega zbora, pred eno dejstvo.

Bilo je rečeno, v sklopu Ekonomsko-socialnega sveta in sklopu nekega, dobrega sodelovanja, smo pripravili zakon takšen, kot je in da bodo vsi tisti, ki bomo želeli vlagati kakršnekoli amandmaje in jih celo sprejeli, bili smatrani kot rešilci usklajenih predlogov. In jaz verjamem, da smo tako poslanci koalicije, kot tudi opozicije, kajti moramo vedeti, da smo tisti zakon sprejeli soglasno v Državnem zboru, verjeli, da so v tistem zakonu najboljše rešitve, ki so vsebinsko dograjene in tudi politično in strokovno usklajene. Ampak, kmalu se je pokazalo, da je ne samo ta ZPIZ-2 iz leta 2012, ampak tudi ZPIZ iz leta 2000 imata določene vsebinske pomanjkljivosti in zato so od takrat naprej prihajali različni predlogi, da se ne ukvarjajmo vsakič z sistemskimi zakoni, kot je bilo to, neka fama, v prejšnjem zakonu, ampak da se določene anomalije, če želite, tudi krivice, predvsem v sklopu, o varstvu pravne države, uredijo.

In zato smo v Poslanski skupini SDS že v prejšnjem mandatu predlagali kar nekajkrat različne verzije novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Pa smo enkrat vstopili na področje invalidskih pokojnin in tudi na področje dokupa kmečkih pokojnin in pa dokupa vojaških in pa študijskih zadev. Morda še ena pomembna stvar, glede na to, da smo danes 5. februarja in da smo nekako v negotovem političnem ozračju, ta zakon ni bil vložen sedaj, v tem predvolilnem ali pred koalicijskem času, ampak smo ta zakon vložili že 25. septembra, lanskega leta in v Poslanski skupini SDS se nismo odločili za redni postopek za splošno obravnavo, kjer bi prišlo do političnih pogledov, za katere vemo, kako se ponavadi končajo, da če opozicija predlaga, je koalicija proti, ampak smo želeli z rednim postopkom, da se na sami seji matičnega delovnega telesa, ukvarjamo s tem zakonom.

Zakaj? Prvič; da dobimo mnenje Zakonodajno-pravne službe, ali sploh predlagatelj tega zakona, razmišljamo v pravo smer in nenazadnje, da dobimo poleg mnenja Vlade, tudi mnenje ostalih deležnikov, ki jih ta zakon obremenjuje, v iskanju poprave krivic, ki so je bili po našem mnenju deležni. In zato me predvsem veseli, ko sem zadnjič bil prisoten na Komisiji Državnega sveta, ki se je ukvarjala s tem zakonom, kjer so tako predstavniki delodajalcev, kot tudi delojemalcev, se spomnili tistih časov, nekateri celo leta 2000, predvsem pa leta 2012 in so vsi skupaj ugotavljali, da kljub, kot še enkrat rečeno, strokovnim in vsebinskim delom pri tistemu zakonu, so bile določene kategorije ljudi ali izpuščene, ali pa so se jim s tistim zakonom zgodile krivice in zato me veseli, da je Komisija Državnega sveta soglasno podprla ta, sicer parcialni ukrep, ki pa prinaša pozitivne učinke za dve ključni kategoriji ljudi.

O kom govorimo? Prva skupina so zavarovanci oziroma upravičenci, ki so pokojninsko dobo dokupili po veljavnih predpisih in so v neenakem položaju s tistimi, katerih se je doba prostovoljnega zavarovanja priznala kot pokojninska doba brez dokupa. Tukaj predvsem govorim o tistih, ki so dokupili študijska in pa vojaška leta. Pa bom potem v nadaljevanju pri posameznih členih in pri posameznih amandmajih bolj natančno opredelil, kaj smo skušali doseči in kar skušamo predvsem na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe, s tega mesta se jim tudi zahvaljujem za njihovo pomoč, uskladiti, da bi v primeru sprejetja tega zakona ne naredili novih krivic, ampak skušali popraviti krivice za nazaj.

Skratka, prva skupina se dotika dokupa dobe, in pa druga so nekdanji kmečki zavarovanci, ki so v preteklosti plačevali višino zavarovanja za polni obseg pravic, priznalo pa se jim je zavarovanje za ožji obseg pravic. Pokojninska zakonodaja, mislim da iz leta 1983, govori o tem, da je bil nekdo izmed kmetov v družini zavarovan, ampak ta je bil zavarovan po drugem obsegu kot nekdo drug, ponavadi njegov partner, v veliki večini primerov njegova žena, ki je plačevala isti znesek, ampak ji ni bil priznan isti obseg pravic. Skratka, neka anomalija, ki se že dolgo vleče in ki je tudi po letu 2012 prišla še bolj v prvo stran.

Kot rečeno, SPIZ je od leta 2012 že skušal doživeti in je tudi doživel že določene pozitivne spremembe. Velika večina poslancev iz prejšnjega mandata se spomnimo tako imenovanega Hanovega zakona, ki se imenuje ZPIZ-2e, kjer se je določeni skupini želelo omogočiti oziroma popraviti krivice. Sam sem si prebral magnetogram 51. izredne seje, ki je potekala 9. novembra leta 2017, kjer smo se vsi soglasno, tako takratna koalicija kot tudi opozicija, strinjali, da ta zakon rešuje določen del, pozablja pa na drug del, ki ga danes želimo odpraviti. Če samo citiram poslanskega kolega Matjaža Hana kot predlagatelja, citiram: »Ko smo podprli zadnjo pokojninsko reformo, smo se zavedali, da ni idealna in da ne rešuje vseh demografskih izzivov za zmeraj. Vendar pa je bila usklajena s sindikati in je šla takrat v pravo smer, in vidimo, da danes daje neke dobre rezultate,« in potem v nadaljevanju: »Ugotavljamo, da dosega še nismo rešili.« Nadalje, kolegica oziroma ministrica sedaj, Alenka Bratušek, je spregovorila, citiram: »In še eno opozorilo. Mislim, da smo vsi dobili tudi kakšno pismo na to temo, da bomo oziroma, da s tem zakonom ne bomo odpravili vseh napak, ki jih je ZPIZ-2 zakon uveljavil.«

Skratka, leta 2017 smo določeni skupini ljudi pomagali, niso pa pomagali vsem, do katerih je dosedanja pokojninska zakonodaja nepravična. Morda še en stavek, mi vemo, da ta del ni v nasprotju z Ustavo, mi samo trdimo, da ta del je v duhu iskanja pravne varnosti za ti dve skupini, ki jih danes opredeljujemo, zato bomo zelo veseli vaše podpore ne glede na to, da smo v predvolilnem času, ampak da smo v času, ko je treba krivice posameznim slojem, ekipam, skupini državljanov popraviti in se v tem, kakor je rekla v prejšnjem mandatu gospa Julijana Bizjak Mlakar, ne glede na finančne posledice. Če napako storiš, se opravičiš in jo čim prej tudi popraviš, in to je želja današnjega zakona.

Toliko za uvod. Gospod predsednik, hvala.