Hvala za besedo.

V zadnjih letih se je političnemu »establishmentu«, ki stoji za idejo, da smo vojaško ogroženi, čeprav ne zna pokazat, kje in kako smo vojaško ogroženi, nakopičilo kar nekaj problemov. Pripadniki Slovenske vojske iz te Slovenske vojske bežijo. V Državnem zboru Levica s sokoljim očesom secira vsakršne poskuse nakupe Natove vojaške opreme in navsezadnje, »vrhuška« vojaško birokratskega aparata pri nas, je popolnoma nesposobna. In kaj se v takih razmerah, na koncu, v obupu, ta isti politični »establishment«, ki zdaj zaseda in vodi Ministrstvo za obrambo odloči storiti? Da bo pripravilo še en propagandni letak in temu propagandnemu letaku nadelo pretenciozno ime Bela knjiga.

Zdaj, če pogledamo v Slovar slovenskega knjižnega jezika, zelo hitro opazimo, da to, kar smo dobil na mizo, kot Bela knjiga, v resnici čisto fizično že ne ustreza definiciji knjige. Zelo vprašljivo ustreza tudi definiciji brošure, ker, ko enkrat očistimo to, tako imenovano, Belo knjigo ideološkega balasta, ki je prišel sem noter, naravnost iz Natovih varnostnih logov, v resnici res ne ostane od te Bele knjige, čisto nič drugega, kot letak.

In kaj nam ta letak, državljankam in državljanom v tej državi, sporoča? V osnovi to, da bo potrebno še več denarja nameniti za Natove zahteve, po novih vojnih nabavah. Če politika izvedbeno sledi temu, kar je v Beli knjigi zapisano, se bo vojaški proračun, v tej državi, povzpel na 1 milijardo evrov, 1 milijardo evrov… Če bi toliko denarja, kot ga vi nameravate zmetat za Natovo orožje in bodoče staro železo, namenili recimo za investicijo v zdravstvo, potem bi bila slika bistveno drugačna na točki, ki dejansko zadeva blaginjo slovenskih državljank in državljanov. Ampak, kje pa, slovenski politični »establishment« se rajši ukvarja s tem, kako ukrojiti Slovensko vojsko po meri Nata, po meri tega, da bo izvajala policijske operacije 10 tisoč kilometrov stran od svojih meja, ne pa, kako bi branila domovino.

Bela knjiga zahteva in še potrjuje, da se 2 % BDP-ja namenita za vojsko, od tega najmanj za 20 % za nabave opreme. To je pač formulacija, za katero se skriva še več trošenja denarja, poudarjam, ne denarja za obrambo, ampak denarja za vojsko, za vojsko, ki v tem trenutku deluje kot Nato ekspedicijski korpus, ne pa vojska neke suverene države. Potem ta bela knjiga še utrjuje napihnjene, čisto administrativne in birokratske cilje, kako naj bi stalna sestava Slovenske vojske izgledala.

Natančneje, da mora imet 8 tisoč pripadnikov v svoji stalni sestavi in še 2 tisoč pripadnikov rezerve, te številke pa naj bi dosegli do leta 2035 in že sedaj se neprestano, s strani domačega političnega razreda in ob podpori občasnih Natovih obiskov, izvaja panika, češ, da vrste Slovenske vojske niso zadovoljivo popolnjene in ni dovolj pripadnikov, kar bi bilo natančneje je, število pripadnikov ne ustreza birokratski številki, koliko pripadnikov naj Slovenska vojska ima, za katero se je politična elita odločila, da jih mora imeti in ta panika, zaradi sestave Slovenske vojske, je umetna. Je umetna panika, ki servisira nov in nov fokus za vojaško trošenje, zato, da bomo vsi državljanke in državljani plačevali vojne nabave, za potrebe Zveze Nato, po diktatu Zveze Nato in na tak način subvencionirali tuje vojaško industrijske komplekse.

Znotraj diskusije o tem, kako naj sestava Slovenske vojske izgleda, najdemo še naslednjo, zelo problematično točko in to je ponovna uvedba služenja vojaškega roka oziroma gola možnost, ponovne uvedbe služenja vojaškega roka. Seveda to ni nek plemenit cilj samozaščite državljanske skupnosti ali pa karkoli takega, ampak zasleduje neke popolnoma druge cilje. Ker ljudje iz Slovenske vojske bežijo, jih je potrebno nazaj notri spraviti, »milom ili silom«, kajne… »milom ili silom«.

V osnovi, gospe in gospodje, kar bi radi je, da če ljudje niso pripravljeni priti kot profesionalci, v vaš ekspedicijski korpus, ki jih je pa treba navozit tja noter kot državljane in jim prat »mozak«, kako so lahko hvaležni za to, da so živa sila, za to, da so meso, v Natovem vojnem stroju, pa se bo morda kasneje še kakšen od teh rekrutov iz vojaškega roka odločil za vojaški poklic. Seveda sočasno delate vse, kar lahko, da sprivatizirate firme v tej državi, zato da zavlada socialni »dumping«, gradite konkurenčnost na plačnem »dumpingu« in izigravanju delovnopravne zakonodaje, da se z poslabševanjem plačnih in drugih pogojev, na trgu dela, ja ustvari »užasno« slaba slika in bi bili ljudje pripravljeni priti delat tudi za mali denar v Slovensko vojsko in sodelovat v nečastni nalogi igranja podporne sile za Natove operacije, ki seveda po svetu ščitijo imperialne interese in to niso imperialni interesi slovenskih državljank in državljanov, to so imperialni interesi velikih, industrijskih konglomeratov, bank in tako naprej.

In zdaj, če to z popolnjevanjem redne sestave ne gre, bi vi radi na novo vpeljali inštitut služenja vojaškega roka, kajne, ker ti koleščki se morajo obračati, vojni stroj mora delovati in če ne moremo v ta vojni stroj metati ljudi in človeških usod, kot profesionalnih vojakov, jih pa mečimo notri kot državljanov, ki služijo vojaški rok in jih zraven še prepričujmo, kako je to nekaj krasno in super.

Bela knjiga, torej, bela knjiga, v resnici precej slab beli pamflet, se zaključuje s poglavjem o tako imenovanem strateškem komuniciranju. Tudi tukaj, ko ste ta dokument ali pa ta pamflet predstavljal, ste govoril o strateškemu komuniciranju. To je samo še eden evfemizem, s katerim gospe in gospodje operirate, pa za njim ni nič kaj dosti drugega, kot propaganda, zelo agresivna propaganda, ki naj državljanke in državljane pa prepriča, da smo ogroženi, čeprav na racionalni ravni, ko se pa pričnemo pogovarjat, sami priznavate, da nismo ogroženi, in da je ideologija, ki naj odgovori na ideologijo ogroženosti, ta, da se še tesneje vtke Slovensko vojsko v operacije Nata in da se nakupi še več orožja, kot se ga že.

Tako da je, gospe in gospodje, ne samo z nesmiselnimi vojnimi nabavami v slovenski proračun, ko pride do brezveznih izdatkov, ima problem tudi s pripravljavci tega propagandnega dokumenta. Tole ste zmogli, neko brošurico… Saj pravim, zmečemo iz tega ven grafike, zmečemo iz tega ven ideološke pamflete, ostane samo letak in kdo je zdaj, na temu letaku dela, kakšen cel aparat se je postavil za ta letak, vam bom kar naštel, kajne… predstavnikov Ministrstva za obrambo in imamo tu kabinet ministra, Direktorat za obrambno politiko, Generalštab Slovenske vojske, center vojaških šol, Direktorat za obrambne zadeve, obveščevalno varnostne službe, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, zraven pa so sodelovale še notranje organizacije enot in organov, v sestavi Ministrstva za obrambo, menda tudi še zunanji strokovnjaki, za češnjo na tortici pa je vse skupaj koordiniral nekdanji državni sekretar, Klemen Grošelj.

Tako, vsa ta masa ljudi, cel ta aparat, je bil zmožen proizvest en propaganden letak, pa še ta propagandni letak je slab. S tem propagandnim letakom, ki mu rečete Bela knjiga o obrambi, nas ponovno poskušate prepričati, naj vam državljanke in državljani zaupamo neka sto milijonov evrov več, eno milijardo evrov več, vsakoletnega proračuna, zato da boste vi kupovali orožje. Ne hvala.