Lepo pozdravljeni vsi skupaj!

Jaz sem epidemiologinja na centru za nalezljive bolezni in bi mogoče na kratko, da bo vseeno bolj jasno kako je v Sloveniji organizirano spremljanje nalezljivih bolezni. In sicer, spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji je urejeno tako, da vsak zdravnik ali pa laboratorijski delavec, ki pri svojem delu potrdi nalezljivo bolezen, ki je na seznamu prijavljivih nalezljivih bolezni, po Zakonu o nalezljivih boleznih, mora to nalezljivo bolezen prijaviti in najprej prijavi na območno enoto, potem iz območne enote pač te prijave dobimo na centru za nalezljive bolezni, kjer jih pač vsak teden pregledamo, primerjamo s prejšnjim tednom pač, da vidimo kakšni so trendi, ali gre za povečanje ali gre za zmanjšanje, poleg tega pa na nacionalnem nivoju spremljamo nalezljive bolezni tudi na evropskem prostoru, preko sistema EWS, to je »early warning system«, kamor se stekajo vse nalezljive bolezni iz držav članic Evropske unije in evropskega gospodarskega prostora, medtem ko na nivoju sveta pa spremljamo nalezljive bolezni preko IHR sistema, to je portal v katerega pač izbruhe oziroma večje dogodke, povezane z nalezljivimi boleznimi, prijavljajo vse države, ki so podpisnice mednarodne zdravstvenega pravilnika.

O teh nalezljivih boleznih na centru za nalezljive bolezni vsak teden pripravimo poročilo, ki se imenuje Poročilo o dogodkih, ki lahko predstavljajo tveganje za nalezljive bolezni in to poročilo prejmejo v glavnem zdravstveni delavci, zdravniki, prejme ga Ministrstvo za zdravje, prejmejo ga inšpekcijske službe, v katerem pač podrobno opišemo vse dogodke, ki so se v prejšnjem tednu zgodile v Sloveniji in pa dogodke, ki so se zgodili pač drugod po svetu.

Mogoče, ko sem poslušala gospo Bah, bi imela samo eno pripombo oziroma nekaj pripomb, pa zaradi tega, da … Mislim, govorili ste o eradikaciji. Moramo se zavedati, da eradicirana nalezljiva bolezen so samo črne koze. Druge nalezljive… Eradikacija pomeni, da so popolnoma izginili, da tudi povzročitelja ni več v prostoru. Virus črnih koz naj bi, pač ga zunaj ne najdemo, menda ga imajo shranjenega samo v laboratoriju v Atlanti in v enem laboratoriju v Rusiji. Potem, rdeči veter, moram priznati, da tudi jaz nisem vedela kaj je to rdeči veter, dokler nisem v časopisu tega prebrala. To je v bistvu šen, to je streptokokna okužba kože, kar je pa… Sem šla potem tudi gledati naše poročilo o nalezljivih boleznih, to je pač zelo pogosto prijavljena nalezljiva bolezen in sicer, če vam preberem, recimo, 2015 jih je bilo 2 tisoč 429, naprej 2 tisoč 376 primerov, 2017 2 tisoč 293, recimo 2017 (?) tisoč 881, povprečje petih let je 2 tisoč 199, tako da to pač ni kaj posebnega. Okužba, ki naj bi bila povezana z migranti. Potem, ta navodila, ki ste jih omenila za policijo, ta navodila so nastala ob izbruhu ebole v zahodni Afriki. Če se spomnite, v Sierra Leone in Liberiji je bil velik izbruh ebole in takrat smo pripravili vsa ta navodila, in sicer za policijo, za carino, za zdravstvo, za pristanišče, za letališče. Potem, mogoče o garjah.

Garje, je res, da so zelo pogoste pri migrantih, predvsem zaradi tega, ker pač imajo tako zelo neugodne higienske razmere. Moram pa reči, da se z garjami v zadnjih letih srečujemo tudi pri nas, in sicer bodisi posamične primere, lahko vam pač številke preberem, povprečje 5 let je 413 garij na leto, pri Slovencih, pri državljanih Republike Slovenije. Imeli smo tudi kar nekaj izbruhov že, in sicer v domovih za stare, v dijaških domovih, v teh, v hotelih, tako da… Je pa res, da predvsem garje in uši povezuje, mislim opisujejo tudi pri migrantih, medtem ko moram reči, da drugih nalezljivih bolezni zaenkrat pri migrantih ne registriramo. Moramo pa hkrati tudi priznati tudi to, da dokler migrant ne pride v sistem, pa dokler ga zdravnik ne identificira, ga ne, pač mi ne bomo dobili.

Sem pa šla vseeno kljub temu pogledati za te najbolj, nalezljive bolezni, ki jih največkrat omenjate, recimo HIV, hepatitis B, tuberkuloza, ošpice in vse te nalezljive bolezni, jaz sem šla gledati evropski prostor, in sicer poročila Svetovne zdravstvene organizacije in poročila ECDC in pri vseh teh nalezljivih boleznih v evropskem prostoru in v Sloveniji opažamo upadanje. Edino kar zadnja tri leta opažamo velik porast, ne samo na evropskem prostoru, ampak v svetovnem prostoru, so pa ošpice. Ošpice, ki pa niso spet povezane z migracijo, ampak so povezane predvsem s padcem precepljenosti populacije. Recimo zato je, so štiri države v Evropi lani izgubile status države kjer so bile ošpice eliminirane, to so bile Albanija, Slovaška, Grčija in Velika Britanija, in mislim, da so tudi združene države bile na robu ali bodo ta status izgubile. Status države kjer so ošpice eliminirane dobi država, ki najmanj 12 mesecev ne zazna avtohtonih, bom rekla, ošpic, ki niso bile vnesene iz neke druge države in ki pač dokaže, da ima vzpostavljen odličen sistem spremljanja. To bi jaz zaenkrat povedala. Če imate še kakšno vprašanje, sem pripravljena, ne bi pa s temi številkami morila, ker mislim, da jaz si jih tudi ne zapomnim na pamet, si jih moram zapisati, pa vi si jih tudi ne boste zapomnili.

Hvala.