Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovani podpredsednik Odbora za zdravje, spoštovane poslanke, spoštovani poslanic in vsi prisotni, lepo pozdravljeni!

Ministrstvo za notranje zadeve in v policiji se zelo zavedamo tveganj in okoliščin v katerih naši zaposleni, predvsem policisti delajo. Zato v sklopu zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu redno spremljamo nevarnosti in tveganja, ki bi lahko nastopila oziroma bi jim lahko bili zaposleni izpostavljeni pri svojem delu. Ob tem imamo pripravljene odzive, protokole, ukrepe za zagotovitev njihovega zdravja in varnosti zaposlenih. Zavedamo se, da so tveganja… Da so tveganjem izpostavljani policisti, ki obravnavajo osebe, ki nelegalno prestopajo državno mejo, vendar to niso edini policisti, ki so tem tveganjem izpostavljeni. Policisti… Se pravi, vsi policisti, ki pač v postopkih pridejo v stik z osebami, se pravi, ki jih obravnavajo, so lahko izpostavljenim takšnim ali drugačnim tveganjem.

Na Ministrstvu za notranje zadeve in tudi v policiji se vsi skupaj teh tveganj še kako zavedamo, zato kot sem že dejala, okoliščine spremljamo, tveganja ocenjujemo in imamo vzpostavljene ustrezne protokole, postopke, usposabljanja, izobraževanja, osveščanja in tudi poročanja o teh dogodkih ter tudi pripravljene preventivne in zaščitne ukrepe, da ta tveganja obvladamo oziroma jih zmanjšamo oziroma minimaliziramo. Naš izhodiščni dokument pri tem postopanju, pri nastanku katerega smo tudi sodelovali, pa so smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje. Se pravi, gre za dokument, v katerem so opredeljene poti obveščanja, postopki pripravljenosti in odzivanja, ukrepanja ob različnih nivojih tveganja in napotki katera zaščitna oprema se pri tem uporablja. Poleg tega pa naše ukrepanje usmerja in predvsem tudi nadzoruje NIJZ. Le-ta spremlja tveganja v Sloveniji in širše ter daje usmeritve, nas o tem obvešča, redno in nam daje usmeritve za postopanja v takih primerih.

Glede postopkov, ukrepov in uporabe zaščitne opreme, so naši policisti preko različnih kanalov obveščeni, poučeni in ozaveščeni. Policija ima te postopke razobešene po svojih delovnih prostorih na policijskih postajah, dokumenti so objavljeni na intranetnih straneh policije, poleg tega pa so s postopki varstva pri delu seznanjeni v procesu izobraževanja in usposabljanja. V primeru, da pa je treba izvajati dodatne ukrepe, pa se še posebej izvedejo dodatna splošna in konkretna usposabljanja za uporabo zaščitne in varovalne opreme.

Poleg tega naj izpostavim, da imamo v Ministrstvu za notranje zadeve in policiji vzpostavljen sistem zagotavljanja oziroma nabave zaščitne opreme, zaščitne in varovalne opreme in tudi njeno distribucijo, ki zagotavlja nenehno dostopnost te opreme vsem policistom, na policijskih postajah, upravah in večje zaloge imamo shranjene v logističnih prostorih Ministrstva za notranje zadeve. V kolikor pride do primera, ko posamezen policist tega nima, se pravi te zaščitne opreme nima pri roki, gre v bistvu za človeško napako v verigi pač distribucije te, oziroma dostavljanja te opreme, kar pa ne pomeni, da gre za pomanjkljivost sistema. Mi ob vsakem takem primeru preverimo, če se je kaj spremenilo oziroma zakaj je prišlo do te napake.

Torej lahko potrdim, da imamo v Ministrstvu za notranje zadeve in policije vzpostavljen zelo dober in delujoč sistem preventive zaščite in kontrole na tem področju. Natančno imamo opredeljene postopke, v primeru suma na okužbo bodisi pri osebi katero policist obravnava v postopku, bodisi da se zdravstvene težave pojavijo pri policistu samem. Da so postopki v smernicah ustrezno opredeljeni in da so policisti s postopki tudi ustrezno seznanjeni, potrjuje tudi dejstvo, da policisti v vseh primerih, ko obstaja sum na to, da imajo opravka z okuženo osebo, ustrezno ukrepajo.

Prav tako je treba poudariti, da je v zadnjih letih, pa še posebej od leta 2015, razen v izpostavljenem primeru v Policijski upravi Novo mesto, v policiji in Ministrstvu za notranje zadeve nismo zaznali primera okužbe policista, še posebej pa ne večje ali pa skupinske obolelosti na delovnem mestu. V primeru pojava garij, ki je bil izpostavljen pri posameznem policistu v Novem mestu, gre torej za osamljen primer, ki je bil ustrezno obravnavan, pri čemer v zvezi s tem je treba poudariti, da policist sam tega primera ni prijavil kot poškodbo pri delu.

Zdaj pa če se še navežem na tole pisanje enega od sindikatov. Bilo je omenjeno, da smo kot MNZ, da smo v bistvu žogico, bom rekla predali kar nazaj policistu oziroma sindikatu. Sindikat je v bistvu zelo na splošno pač opozoril, da dobiva neke informacije iz terena, mi smo ga takoj pozvali, da nam, če ima bolj konkretne informacije, pa seveda tukaj nismo mislili ime, priimek in katero bolezen ali karkoli, ampak več informacij na katerih bi lahko ukrepali, poleg tega pa smo takoj, bom rekla po sistemu pregledali in tudi vprašali NIZJ, če je on po svojem, bom rekla po svoji vertikali dobil kakršnokoli informacijo glede tega. Po naših preverjanjih prijave, v bistvu poškodbe pri delu ni bilo, ker to je del postopka, ko se policist pač ali okuži ali kakorkoli in se pravi, postopek je tak, da policist, če dobi neko bolezen ali okužbo, mora iti k svojemu osebnemu zdravniku in tam pač prijavi ali je poškodba pri delu oziroma oceniti, tudi zdravnik pač ali pa zdravnik prijavi in se pač dogovorita kako in kaj je tudi z zdravljenjem. Potem pa, če zdravnik oceni, da je ta bolezen tako, bom rekla pereča, obvesti tudi območno enoto NIJZ in NIJZ presodi ali je treba o tem obvestiti tudi delodajalca. V tem primeru te informacije delodajalec ni prejel. Toliko zaenkrat.

Hvala.