Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gostje.

Izvajanje storitev osebne asistence v Sloveniji ni novost. Pred sprejemom in uveljavitvijo Zakona o osebni asistenci, se je osebna asistenca izvajala programsko. Izvajalci so bili izbrani na javnem razpisu. Ministrstvo je v obdobju od leta 2015 do 2018, v povprečju mesečno sofinanciralo stroške dela za 322 osebnih asistentov, pri tem seveda je upoštevan preračun na polno 40 urno zaposlitev na teden in sicer, v višini 760 evrov mesečno, na zaposlenega osebnega asistenta. Izvajalci osebne asistence so bili invalidske organizacije in društva. V programe je bilo vključenih približno tisoč 200 invalidov, od tega gibalno oviranih približno 50 %. V povprečju so prejemali 14,6 ure osebne asistence tedensko. Pri tem velja poudariti, da vsi ti uporabniki niso prejemali storitve osebne asistence v potrebnem obsegu številu ur, ki bi jih potrebovali, temveč manj, glede na njihove potrebe. Prav tako se tudi vsem uporabnikom, ki bi osebno asistenco dejansko potrebovali, le ta ni mogla zagotoviti.

S sprejemom Zakona o osebni asistenci, je osebna asistenca postala pravica. Do nje so upravičeni vsi uporabniki pod enakimi pogoji, ne glede na njihovo premoženjsko stanje. Prav zato pomeni Zakon o osebni asistenci velik napredek v razvoju invalidskega varstva. Zakon je postavil uporabnika v središče, obseg storitev osebne asistence se ugotavlja glede na potrebe uporabnika, uporabnik sam izbere izvajalca osebne asistence in uporabnik mora imeti nadzor nad organizacijo in oblikovanjem osebne asistence, glede na lastne potrebe, zmožnosti, življenjske okoliščine, pogoje in želje.

Glede na vse navedeno, se z zakonom uresničuje tudi eden temeljnih ciljev konvencije o pravicah invalidov. Osebna asistenca je torej pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno aktivno in je enakopravno vključen v družbo. Pri načrtovanju in izvajanju osebne asistence je potrebno upoštevati spoštovanje in dostojanstvo uporabnika, pravico do svobodne izbire in odločanja med postopkom uveljavljanja pravice do osebne asistence in njenim izvajanjem, omogočiti vključenost v družbo, individualno obravnavo, ter zagotavljanje enakih možnosti, ter dostopnosti. Zakon med drugim določa tudi postopek za uveljavljanje pravice do osebne asistence, pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci osebne asistence in osebni asistenci, ter tudi nadzor nad izvajanjem osebne asistence.

Ob predstavitvi stališča Vlade je priložnost za opredelitev tudi do gradiva, v povezavi z osebno asistenco in do predlaganih sklepov, ki so bili posredovani ob sklicu današnje seje in ki morajo biti postavljeni v širši kontekst, kljub seveda dejstvu, da o njih glasujete vi, spoštovani člani odbora. Zakon o osebni asistenci opredeljuje, kdo je lahko izvajalec osebne asistence in kdo je osebni asistent. Se pravi, na podlagi katere pravne podlage lahko osebni asistent izvaja storitve osebne asistence za uporabnike. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dosledno sledi določbam zakona, zato v vlog, ki jih vlagajo samostojni podjetniki, ne morejo zavračati.

Če posredujem nekatera dejstva in številke, na katere smo že bili opozorjeni. V mesecu decembru 2019, je osebno asistenco koristilo tisoč 114 uporabnikov. V decembru je bilo opravljenih približno 270 ur osebne asistence na uporabnika. Delujočih je bilo 105 izvajalcev osebne asistence, od tega 48 registriranih kot društva ali zavodi, kar predstavlja 46 % vseh in 57 izvajalcev registriranih kot samostojni podjetniki, kar predstavlja 54 % vseh izvajalcev. Za manj kot 6 uporabnikov, je osebno asistenco izvajalo 81 izvajalcev osebne asistence, kar predstavlja 77 % vseh izvajalcev. V večini so bili ti samostojni podjetniki, posamezniki. Osebno asistenco je v mesecu decembru 2019 izvajalo približno 2 tisoč 500 osebnih asistentov.

Pred začetkov izvajanja zakona, so izvedenke in izvedenci, ki delujejo v komisijah, imeli 3 dnevno izobraževanje, ki ga je organizirala Skupnost centrov za socialno delo, v sodelovanju z Inštitutom Republike Slovenije za socialno varstvo. Izobraževanje je zajemalo vsebine s področja invalidskega varstva, s poudarkom na osebni asistenci in seznanitev z ter uporabo standardiziranega obrazca. V letu 2019 so izvedenke, izvedenci opravili dodatno usposabljanje.

Kot veste, brez opravljenih usposabljanj ne morejo biti imenovani v komisijo. V tem trenutku je izvedenk in izvedencev 111. Tako širok nabor omogoča, da komisije pokrijejo celotno območje Slovenije in lahko kar najhitreje opravijo ocenjevanja. Z opravljenimi usposabljanji so bili deležni znanja, ki pa se seveda z njihovimi deli in dodatnimi usposabljanji nadgrajujejo. Vsekakor poznajo razliko med osebno asistenco in dolgotrajno oskrbo, se pa velikokrat znajdejo pod pritiski zaradi odsotnosti storitev, ki bi jih ljudje potrebovali.

Do sedaj je bilo imenovanih približno tisoč 500 strokovnih komisij in izdanih tisoč 465 mnenj, pritožb je bilo 90. Vlagatelji so se bodisi pritožili na to, da jim osebna asistenca ni bila odobrena, bodisi na število ur, ki jim je po njihovem mnenju premajhno. V nekaterih primerih so vlagatelji po pritožbi dobili večje število ur, so pa tudi primeri, ko so dobili manjše oziroma jim pravica do osebne asistence ni bila odobrena. Nadzor nad izvajanjem osebne asistence na centrih za socialno delo izvajajo koordinatorji invalidskega varstva.

Na centrih za socialno delo se je zaposlilo 24 koordinatorjev. Naloga koordinatorjev invalidskega varstva je tudi usklajevanje in spremljanje osebne asistence, ter vodenje postopkov, v primeru zamenjave izvajalca osebne asistence. Izvajalci osebne asistence morajo enkrat letno poročati koordinatorjem o izvajanju osebne asistence, le ti pa vsaj enkrat letno ministrstvu. Prav tako je naloga koordinatorjev invalidskega varstva, da po potrebi preverjajo izvajanje osebne asistence pri posameznemu uporabniku na domu.

Iz informacij, ki smo jih pridobili s strani koordinatorjev invalidskega varstva, so od oktobra lanskega leta opravili 337 obiskov pri uporabnikih osebne asistence na domu, kar pomeni, da so obiskali približno 30 % vseh uporabnikov. Poročajo, da so uporabniki osebne asistence večinoma zelo zadovoljni, saj se jim je z osebno asistenco izboljšala kvaliteta življenja. Ugotovili so tudi nekaj manjših nepravilnosti pri samem izvajanju osebne asistence, pri uporabnikih, o čemer so obvestili izvajalce osebne asistence, ki so nepravilnosti odpravili. Prav tako ocenjujejo, da je sodelovanje z izvajalci osebne asistence dobro.

Do sedaj s strani uporabnikov na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nismo prejeli veliko prijav, da bi bili nezadovoljni z izvajanjem osebne asistence, prejeli pa smo kar nekaj pripomb izvajalcev osebne asistence o tem, da drugi izvajalci osebne asistence ne izvajajo osebne asistence pravilno oziroma skladno z zakonom. V letošnjem letu na Ministrstvo za podporo pri izvajanju osebne asistence pripravljamo dodatno računalniško podporo, ki bo olajšala dejansko kontrolo izvajanja storitev osebne asistence in namenske ter transparentne uporabe sredstev namenjenih izvajanju asistence. Glede potrebe po okrepljenem nadzoru kot je bilo navedeno v okviru priloženega gradiva poudarjamo, da tudi Služba za notranjo revizijo ministrstva izvaja revizijo nad izvajanjem storitev osebne asistence in namenske porabe sredstev.

V času enoletnega izvajanja zakona smo na ministrstvu zaznali določene pomanjkljivosti, ki jih je prinesel sprejeti zakon. Glede na to, da je Zakon o osebni asistenci začel veljati 1. januarja 2019 in da gre za zahtevno sistemsko materijo je ministrstvo naročilo Institutu za socialno varstvo Republike Slovenije, da pripravi evalvacijo uvajanja Zakona o osebni asistenci. Evalvacija bo predvideno končana do konca meseca marca 2020 in ministrstvo jo bo takrat tudi javno objavilo.

Glede na izkušenj komisij na terenu pri izdelavi mnenj ugotavljamo, da bi bilo smiselno dopolniti tudi ocenjevalno orodje, zato Institut za socialno varstvo Republike Slovenije po naročilu ministrstva pripravlja spremembo ocenjevalnega orodja za oceno potreb po storitvah osebne asistence. Dodatno se bo izvedel izpostavljanje članov strokovnih komisij in koordinatorjev invalidskega varstva za uporabo orodja. Že v pogodbah o izvajanju osebne asistence za leto 2020 smo na ministrstvu uvedli nekatere novosti, ki pomenijo boljši in transparentnejši način porabe sredstev. Pri financiranju ur dela osebnih asistentov smo izenačili osebne asistente, ki so v delovnem razmerju pri izvajalci in osebne asistente, ki izvajajo storitve osebne asistence kot samostojni podjetniki posamezniki. Izvajalci osebe asistence, ki niso obvezani zaposlovati strokovnega vodjo za izvajanje osebne asistence oziroma usklajevalca le-te se pravim izvajalcem osebne asistence, ki imajo manj kot 6 uporabnikov se te stroški ne priznajo. Sredstva za izvajanje osebne asistence so strogo namenska skladna z metodologijo za izračun cene storitve osebne asistence po pravilniku. Računovodske evidence morajo biti vodene tako, da je zagotovljena revizijska sled in da v nastalih stroških in izdatkih obstajajo poštene in verodostojne knjigovodske listine. Hkrati se strinjamo tudi z navedbami, da mora biti središče oziroma ključni akter osebne asistence uporabnik, ki ima nadzor nad organizacijo in oblikovanjem storitev osebne asistence glede na lastne potrebe zmožnosti življenjske okoliščine, pogoji ter želje. Vendar pa moramo poudariti, da zakon dopušča tudi možnost, da v primeru nezmožnosti upravljanja z lastno asistenco naloge uporabnika prevzema njegov zakoniti zastopnik in zakonitega zastopnika je uporabniku postavilo sodišče kot tisto osebo, ki najbolje pozna njegove interese. Kot že pojasnjeno Zakon o osebni asistenci dopušča, da so izvajalci osebne asistence lahko tudi samostojnimi podjetniki posamezniki. Prav tako zakon ne omejuje, da bi bili v neomejenem številu osebni asistenti družinski člani uporabnika, zato je tudi v tem segmentu prišlo do velikega porasta majhnih izvajalcev osebne asistence. Ministrstvo ugotavlja, da se prav družinski člani v veliki večini odločajo za status izvajalca osebne asistence kot samostojni podjetniki posamezniki. Na ministrstvu se zavedamo, da je Zakon o osebni asistenci življenjskega pomena za zagotavljanje neodvisnega življenja invalidov in njihovega vključevanja v družbo in predstavlja velik napredek v razvoju invalidskega varstva. Pri izvedbi zakona ne gre za nedopustne zlorabe, saj ministrstvu pri svojem delu sledi Zakon o osebni asistenci, ki v nekaterih delih dopušča široke možnosti pridobitve statusa izvajalca osebne asistence predvsem se je to izkazalo pri vlogah samostojnih podjetnikov, posameznikov kot tudi, da družinski člani izvajajo osebno asistenco za drugega družinskega člana.

Najlepša hvala za pozornost.