Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Spoštovani gospe in gospodje, poslanke in poslanci! Lepo pozdravljeni v imenu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. V njem je včlanjeno več kot 80 % vseh učiteljic in učiteljev v tej državi, zato smo kvalificiran sogovornik pri spremembah in pri razpravi o prihodnosti slovenskega izobraževanja. Zato tudi to nujno sejo, če je dejansko razprava o prihodnosti slovenskega izobraževalnega prostora absolutno pozdravljamo. Nujna je in je prišla pozno, kajti v SVIZ-u že kar nekaj časa opozarjamo, da potrebujemo te premisleke, da jih v resnici že zamujamo. Imeli smo reformo, ki je stara 25 let. Je ena najbolj uspešnih reform v tej državi, ki je bila izvedena. To pričajo navsezadnje mednarodni rezultati in preverjanja znanj. In je povsem očitno, da so po 25. letih potrebni novi premisleki. Rezultati te reforme so seveda očitni. Sedaj če citiram zgolj OECD, z nekoliko problematičnim pristopom tega merjenja znanj. Kot veste bralne pismenosti, matematike, naravoslovja Slovenija povsod nadpovprečna. V nekaterih delih, recimo, kot je naravoslovje sta samo dve državi bistveno boljši od Slovenije v Evropi, to sta Finska in Estonija. Sicer pa puščamo vse zadaj v tem delu govorim. To je neko pomembno dejstvo. Vendar ima ta slika hkrati tudi svoje naličje. Naj opozorim, da je po istih podatkih Education at a Glance, to se pravi OECD podatkih padec vlaganja v izobraževanje v zadnjih 11. letih, zadnji podatki so med letom 2005 in 2016 eden največjih v Evropi. Da smo bili leta 2005 v povprečju držav OECD, zdaj smo pa eno točko za njimi, po enajstih letih in seveda govori o tem, da je bilo varčevanje pri izobraževanju, torej na neki strateški točki v Sloveniji ekstremno, bistveno večje kod drugod. To kažejo tudi podatki proračuna kjer se je delež za izobraževanje v tem obdobju, ki sem ga omenil, znižal bolj kot na vseh drugih delih javnega sektorja. In seveda, to kaže na pogled političnega razreda v naši državi, ki je blizu vzhodno evropskemu pogledu, ki je izrazito v času krize varčevala na izobraževanju, bolj kot drugje. Naša orientacija je tukaj bila neustrezna in veliko odgovornost za to nosi politični razred, ki je zmanjševal ta delež v financiranju. To se je kazalo tudi v odrazu v padcu razmerij med vrednotenem dela strokovnjakov, na eni strani učiteljev, na drugi strani uradnikov, zdravnikov, itn., padec gre v škodo izobraževanja. In to se vrednoti v nekem zelo zaskrbljujočem podatki, da ima Slovenija enega najnižjih deležev učiteljev, ki so mlajši od 30 let v Evropi. Da je padec, ki pomeni, da seveda je ta poklic postal nezanimiv, ker je prezahteven, ker ne nosi nekih kariernih, briljantnih poti, se kaže tudi na odločitvah mladih in mi bomo imeli, če te logike ne spremenimo, čez deset let resen problem, resen, zelo resen problem. Prejšnji teden je bilo na Nizozemskem splošna generalna stavka učiteljev in učiteljic, ker jim manjka 55 tisoč strokovno usposobljenih učiteljev, ker se niso, ker so mislili, da vse razumejo, pa se je zgodilo Nizozemski in nam se bo tukaj, povem, v desetih letih zgodilo enako, če ne prej, če ne bomo tega pogleda spremenili. In seveda, zaradi tega smo mi v SVIZ postavili že lansko leto pet izhodišč, nujna je prenova, potrebujemo razmislek. V 25.letih so se zgodile nekatere straške spremembe v naših družbah, od umetne inteligence do podnebnih sprememb, če hočete, migracij, ki povzročajo in vse to je potrebno premisliti, da ne govorimo o sistemskem preverjanju tega, ampak to potrebujemo narediti na nekih resnih analizah od kje smo prišli, kakšni so učinki in kaj želimo iti. Brez resnega analitičnega premisleka strokovnih evalvacij tega kje smo, ne bomo nikamor prišli. To trdim zelo odgovorno.

Drugič. Vztrajali smo in bomo vztrajali, da se učitelji in učiteljice in druge strokovne delavke praktike vključi v vse te razprave. Zaradi tega smo tudi danes v tej skupini. Zahtevali smo že pred enim letom, katerakoli Vlada bo, zahtevali bomo, da smo zraven.

Tretjič. Je potrebno po naši presoji nadaljevati z utrjevanjem javnega izobraževalnega sistema, ki ga mora ta premislek nositi v sebi, kajti ti nadpovprečni rezultati so bili narejeni na podlagi prevladujočega sistema javnega izobraževanja in menimo, da ga je treba zgrajevati in utrjevati. Da ne bo pomote, ne brez zasebnega šolstva, ampak ob tej dopolnitvi zasebnega šolstva kot ta orientacije reče.

Četrtič. Mi vztrajamo pri tem, da je treba tukaj, je bilo danes že rečeno, poglobiti strokovno avtonomijo učiteljev in učiteljic. To je nujno potrebno, če želimo na nek način dobiti kakovostno izobraževanje in tukaj se, samo na tej točki se bom sklical na Finsko. Prvi stavek kjerkoli na Finskem poslušate o reformah, o spremembah o položaju učitelja je zaupanje v učitelje. Mi ne zaupamo v učiteljstvo v tej državi. Mi ga merimo, mi mu merimo sekunde, mi mu delamo vse mogoče. Predpostavka mora biti zaupanje v učitelje.

In zadnja stvar, ki jo želimo imeti v tej Beli knjigi je, da ko smer opredeljena pri teh zelo zahtevnih vprašanjih, ki nas čakajo, sprememb, je potrebno zagotoviti tudi sredstva, da ne bo tako kot pri zadnjih dveh reformah, zato da se učiteljstvo temu prilagodi. Da se mu da možnost, da bo lahko kakovostno te spremembe izpeljal, ne pa da se spremembe naredijo, potem pa ni ne časa ne denarja za to, da se učiteljstvo temu prilagodi in se vam zahvaljujem predsednik, ker ste mi omogočili, da do konca povem tisto bistveno.

Hvala.