Ja, hvala predsednik, za dano besedo. Spoštovani člani in članice odbora, predvsem pa vsi vabljeni, ki očitno vidite izzive pri naslovu današnje nujne seje odbora, to pa je Kakšna je prihodnost slovenskega izobraževalnega prostora?

V bistvu se vsi zavedamo, da gre pri načrtovanju slovenskega izobraževalnega prostora za pomembna vprašanja in zato se danes sklicujemo na same besede sedanjem ministra, ki je, citiram, rekel: »Načrt je, da bi dokument pripravili do konca tega koledarskega leta, nato pa bi v prvi polovici leta 2021 odšel v širšo obravnavo, tudi v Državni zbor. V slednjem za tovrstne strateške dokumente sicer ni predvidena posebna procedura, želel pa bi, da o njem steče čim več razprave.«

In zato, spoštovani minister z ekipo, smo danes tukaj, predvsem pa smo danes tukaj, ker vsaj v Poslanski skupini SDS imamo probleme, ker se na vladni ravni sprejemajo različne bele knjige, rdeče knjige, strategije, resolucije, ki potem, ko so sprejete, dobijo negativni odziv v javnosti in potem ljudje od nas pričakujejo, da tukaj v Državnem zboru razpravljamo o problemih določenih knjig. Skratka, jaz mislim, da je prav, da se Državni zbor v začetku tega postopka priprave Bele knjige vključi v ta projekt snovanja te Bele knjige, ne da smo na koncu postavljeni pred samo dejstvo že izvršenih dejstev.

Prva stvar, ki nas – spoštovani minister z ekipo – moti, je to, da ste zapisali, da gre za primarno strateški dokument, ki ne bi predstavljal nacionalne prenove in vseboval akcijskih načrtov, ampak bi te dokumente sprejeli pozneje. Tukaj nas zanima, zakaj potem v Belo knjigo, če sami napovedujete, da v bistvu ne gre za neke resne prenove oziroma za neke akcijske načrte? Ob tem nas tudi zanima, ali se dela kakšna resna analiza obstoječe Bele knjige, ki je bila sprejeta leta 2011, kajti, težko se načrtuje neka nova Bela knjiga, če ne vemo niti tega, kjer smo oziroma, kaj smo do sedaj naredili, še manj pa, če vemo, kaj želimo doseči.

In druga stvar, ki nas malo moti, pa ne samo nas, je to imenovanje strokovne skupine, ki po vašem mnenju pripada različnim etičnim in moralnim orientacijam, po našem mnenju pa temu na žalost ni tako, ker vemo, da gre večinoma za ljudi, ki so javnosti predvsem znani, ne samo zaradi strokovnega znanja, tudi zaradi svojih političnih prepričanj. Zato bi danes tudi radi, torej ne samo razpravo o tem, zakaj ni predvidena vsebina v tej Beli knjigi, ampak tudi, kdo in na kakšen način je predlagal strokovno komisijo in zakaj v njej niso določeni drugi pomembni akterji, ki dejansko obstajajo s področja izobraževanja.

Zakaj nas tudi moti, da v tem času, namesto z Belo knjigo, ne počnemo drugih, pomembnejših stvari. Vi sami ste napovedali določene spremembe v zakonu, tudi mi smo pri pripravi te seje pogledali tako normativni program dela Vlade za leto 2017, torej prejšnja ministrica, tako za leto 2018, 2019 in 2020 in dejansko je kar nekaj zakonskih predlogov, ki so nujno potrebni spremembe s področja izobraževanja, pa se čaka in nas je strah, da se bo Bela knjiga določene ljudi toliko zaposlovala, da ne bo prišlo do izvajanja realizacije problematičnih tem, ki so znotraj izobraževanja. Sami ste že našteli določene zakone. Nenazadnje, na Ministrstvu imate dve neizpolnjeni odločbi Ustavnega sodišča, ki čakata obravnavo, tako na sami seji Vlade, kot tudi potem v Državnem zboru in po našem mnenju so to prioritete, o katerih bi morali govoriti.

Nenazadnje so tudi prioritete, o katerih bi morali govoriti pred Belo knjigo, pa smo o njih govorili, ampak na žalost vsaj s strani, tako tega ministrstva, kot tudi ostalih, ni pozitivnega odziva – to je na primer, investicije na področju izobraževanja. Če želite tako investicije v predšolsko, šolsko, športno infrastrukturo ali pa tudi investicije na področju srednjega šolstva, znanosti, tehnologije, inovacij, ki so tu pa tam dobile kakšen bombonček, ampak, še vedno premalo.

Tudi med učitelji prevladuje pričakovanje, da bi jih moral izobraževalni sistem v bodoče razbremeniti birokracije in jim vrniti avtonomijo in v Poslanski skupini SDS mislimo, da je to eden izmed ključnih momentov, ki ga bi, ga morala Bela knjiga obravnavati, prav tako pa si učitelji želijo tudi zaupanja v svojo pedagoško delo in tudi želijo boljše možnosti za profesionalni razvoj.

Skratka, v Poslanski skupini SDS, kot že sam minister je napovedal, želimo širšo razpravo, da ne bo Bela knjiga, tako kot obstoječa, ki mislim, da ima 480 strani, da ne bo v njej veliko leporečja, nič pa vsebine, zato bomo danes tudi z veseljem prisluhnili celotnemu zbranemu zboru vabljenih, da bomo iz njihove strani slišali, kakšne so njihove želje in kakšne so njihove pobude pri tej Beli knjigi, da ne bo šlo, kot je bilo tudi zapisano, za klofuto, ki jo je ministrstvo, na čelu z ministrom, prisolilo vsem, ki se v tej državi ukvarjajo tudi s sistemskimi vprašanji vzgoje in izobraževanja.

Skratka, postavili so določena vprašanja in dileme glede vizije razvoja slovenskega šolskega sistema in zato danes želimo, preden dobimo dejstva pred sabo, v obliki Bele knjige, razpravo o tem, kakšno Belo knjigo sploh potrebujemo? Ali jo potrebujemo? Kakšne so analize sedanje Bele knjige? In kakšna in zakaj takšna sestava strokovnega sveta, ki naj bi pripravljal to Belo knjigo? In v ta namen smo tudi pripravili določene sklepe, o katerih pa bi, če se spoštovani predlagatelj strinjaš, razpravljali potem, ob koncu splošne razprave.

Toliko za uvod, hvala.