Hvala za besedo, lep pozdrav vsem skupaj.

Državni svet podpira predlog resolucije, ki ima ambiciozno opredeljene cilje in usmeritve, pri tem pa pričakuje, da bodo sredstva za izvajanje ukrepov za doseganje ciljev varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja voda, tudi dejansko zagotovljena v vsakoletnih proračunih, saj bodo v nasprotnem primeru cilji ostali le črka na papirju. V povezavi z dosedanjim nezadostnim financiranjem izvajanja gospodarske javne službe, rednega vzdrževanja vodotokov, vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč, Državni svet poudarja, da je za omilitev posledic škodljivega delovanja voda nujno upoštevati resolucijo, ki v prihodnjih letih predvideva porabo najmanj 25 milijonov evrov proračunskih sredstev na leto za te namene.

Državni svet, glede na prepletenost ukrepov varstva okolja in ohranjanja narave z ukrepi na področju kmetijstva in gozdarstva, pogreša določitev javne službe kmetijskega svetovanja med nosilce izvajanja tovrstnih ukrepov. Eno takih področij predstavljajo zagotovo posegi v populacijo medveda in volka. Državni svet izpostavlja, da bi morali v luči uresničevanja ciljev na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane, financirati okoljevarstvene ukrepe iz sredstev izven proračuna kmetijskega resorja. V povezavi z razvojno vizijo države, s čim nižjim okoljskim vtisom in ambicioznim vključevanjem v, okoljskih vsebin, v politike drugih resorjev, obstaja namreč bojazen o preobremenjevanju kmetijskega dela proračuna na račun okoljskih ukrepov. Predlog resolucije v okviru varstva narave predvideva tudi posodobitev programa upravljanja na področju Nature 2000.

V zvezi z omejitvenimi dejavniki, ki jih prinaša Natura 2000, se je državnim svetnikom postavilo vprašanje, kaj bo posodobitev navedenega programa prinesla? Ob zavedanju nujnosti ohranjanja in izboljšanja naravnega kapitala Slovenije, Državni svet opozarja, da ima Slovenija velik delež Nature 2000, tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami, ki v veliko primerih zelo otežuje življenje lokalnega prebivalstva in zavira uresničevanje razvojnih projektov. Eden takih projektov je prav gotovo tretja razvojna os, ki bi bistveno pripomogla k zmanjševanju negativnih vplivov prometa na okolje.

Medtem, ko resolucija v okviru varstva tal predvideva ukrep vračanja nepozidanih zemljišč, ki so namenjena povezavi v kmetijsko ali gozdno rabo kjer je to ustrezno. Državni svet poudarja, da bi kazalo vzpostaviti mehanizem za poenostavitev postopka vračanja tovrstnih zemljišč kmetijsko oziroma gozdno rabo, saj so postopki spreminjanja OPN dolgotrajno, pri čemer so občine zainteresirane za učinkovitejše reševanje težav na področju upravljanja z zemljišči.

Hvala lepa.