Govor

Marko Maver

Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!

Pred vami je predlog resolucije o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020 do 2030. To je predlog tretjega strateškega dokumenta varstva okolja v Sloveniji, katerega temeljno izhodišče, da sta ohranjena narava in kakovostno okolje dve vrednoti slovenske družbe in hkrati podstat našega razvoja. Pripravljen je v skladu z Zakonom o varstvu okolja, Zakonom o ohranjanju narave in Zakonom o vodah ter upoštevanje EU zakonodaje in mednarodnih konvencij s teh treh področij. Ko obravnavamo ta dokument, je treba izpostaviti njegov pomen za programiranje prihodnjega koriščenja sredstev kohezijskih skladov EU in drugih virov, predvsem na področju skupne kmetijske politike in obvladovanja podnebnih sprememb. Še posebej pa je potrebno izpostaviti pomen tega dokumenta za izvajanje nastajajočega zelenega dogovora EU.

Mogoče najprej kratko o stanju okolja v Sloveniji. Povzeto po zadnjem poročilu o okolju v Republiki Sloveniji lahko govorimo o dobrem stanju večine okoljskih prvim. Predvsem se je v zadnjih desetletjih izboljšala kakovost voda in zraka, bolje ravnamo z odpadki, zavedamo se pomena ohranjanja biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot. Izboljšala sta se tudi poznavanje in razumevanje povezav med pritiski na okolje in pa samim stanjem okolja. Kar se tiče prihodnjih okoljskih izzivov so povezani s tradicionalnim pojmovanjem varstva okolja, so predvsem čezmerno onesnažena območja zaradi preteklih dejavnosti vsakoletno kratkotrajno poslabšanje kakovosti zraka, skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ker obvladovanje podnebnih sprememb in pa seveda prilagajanje nanje. Z upravnega vidika pa med prihodnje izzive štejemo tudi potrebo po zagotavljanju zadostnih kadrovskih in finančnih virov za izvajanje nalog na teh področjih. Prihodnji okoljski izzivi pa so predvsem sistemske narave. Ključna bosta razumevanje in ozaveščenost prepleta varstva okolja z družbenimi in gospodarskimi procesi ter zasuk ekosistemskemu razvojnemu modelu s trajnostno proizvodnjo in potrošnjo. Nujno bo v temeljnih spremeniti sisteme, ki zadovoljujejo potrebe družbe, predvsem prehranskega, mobilnega, energetskega in bivanjskega, saj ti odločilno vplivajo na okolje. Varstvo okolja pa bo potrebno zagotoviti s sistemskim pristopom in večjo okoljsko usklajenostjo delovanja vseh sektorjev družbe ter ambiciozno vključenostjo okoljskih vsebin v politike drugih sektorjev. Zato nacionalni program varstva okolja omeni družbeni soglasje glede predlaganja okoljske vizije. Ohranjanja narava in zdravo okolje v Sloveniji in zunanji, omogočata kakovostno življenje zdajšnjim in prihodnjim generacijam. Ta program temelji na tej okoljski viziji in mi sledi na način, da usmeritve in ukrepi prihodnjega varstva okolja združi v tri stebre. To je naravni kapital, nizka ogljična in z viri učinkovita družba in pa okoljska tveganja in na teh treh zgradi mrežo posamičnih ciljev in ukrepov, ki zadevajo ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, kakovost tal, zraka in voda, preprečevanju odpadkov in ravnanje z njimi, obvladovanje podnebnih sprememb, zmanjševanje virov oziroma večja učinkovitost pri njihovi rabi, sanacija čezmerno onesnaženih območij, obremenjenost s hrupom v okolju, rabo biotehnologije in njenih produktov, / nerazumljivo/ ravnanje s škodljivimi kemikalijami, obremenitev virov, elektromagnetnega polja in svetlobnega onesnaženja in pa prilagajanje na posledice podnebnih sprememb. In te cilje in ukrepe poveže s horizontalnimi izzivi, med katerimi se izpostavi predvsem krepitev dialoga med akterji varstva okolja, podporo, raziskavami, inovacijami, krepitev vzgoje in izobraževanja za varstvo okolja, obvladovanje okoljske kriminalitete, bolj učinkovito rabo ekonomskih in finančnih instrumentov in predvsem seveda učinkovito vključevanje ciljev varstva okolja v politike in ravnanja drugih sektorjev.

Treba se je pa zavedat, da teh ciljev programa varstva okolja ne bo možno doseči brez podpore drugih politikih, predvsem energetske, »mobilnostne«, kmetijske, gozdarske, prehranske in prostorske. Za ta namen bo potrebno predvsem krepiti dialog, znanje, razumevanje in sodelovanje med organi v državi in lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami in drugimi strokovnimi inštitucijami in mediji in pa tudi s splošno javnostjo in pri tem bo tudi ključna vloga Državnega zbora, v smislu politične podpore o udejanjanju te zaveze, k trajnostnem razvoju, da bo prepoznan pomen ohranjanja narave, varstva okolja in upravljanja z vodami, za razvoj slovenske družbe in da bo temu namenjen tudi ustrezen človeški in pa seveda finančni vir.

Hvala, za enkrat.