Hvala lepa. Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, ostali gostje.

Na našem ministrstvu seveda smo zelo z veliko težo vzeli tudi zadnjo sejo v juliju odbora za kmetijstvo, kjer smo govorili o tem viru energije. Zavedamo se, da Slovenija še vedno na letnem nivoju uvozi več kot 100 tisoč ton zelenjave, sveže zelenjave, in več kot 150 tisoč ton vse zelenjave, torej tudi predelane. In da na nek način Slovenija je država, kjer bi lahko postala bolj samooskrbna z zelenjavo izključno na način podaljševanja sezone. Ker v času sezone, nekaj teh poletnih mesecev imamo, pri nekaterih vrstah zelenjave / nerazumljivo / je bistvu včasih celo preveč in smo pred leti pogosto tudi spremljali težave pri prodaji zelenjave, domače slovenske. Pa bomo rekli kljub nizki samooskrbi. Drži, ampak časovno je ponudba neusklajena s povpraševanjem oziroma v tistem kratkem poletnem obdobju pridelamo zelenjave praktično dovolj, čim se pa umaknemo v izven-sezono, imamo zelenjave premalo. Zato smatramo, da je potrebno poiskati nove načine virov energije, nove vire energije za to, da bomo lahko tudi odgovorili na vprašanje, kako povečati samooskrbo zelenjave. Seveda so še nekateri drugi načini, tudi prehranske navade in sezonskost prehranjevanja, ampak vendarle tudi ta varianta, tudi ta možnost mora biti v vidu.

Ravno zato smo tudi v naši resoluciji, ki je bila sprejeta tudi v državnem zboru, Naša hrana, podeželje in naravni viri zelo jasno navedli, ki je bila sprejeta torej v zadnjih tednih, zelo jasno navedli tudi, da si želimo zmanjšati negativne vplive na vodo, tla in zrak in tudi želimo prispevati k blaženju podnebnih sprememb in prilagajati nanje. Poleg vseh ostalih ukrepov to pomeni, da v kmetijstvu torej potrebujemo nove vire energije, ki bodo okoljsko mnogo bolj učinkoviti. Celo pod en pomemben specifični cilj smo, en od treh pomembnih specifičnih ciljev v naši resoluciji je trajnostno upravljanje naravnih virov in tudi zagotavljanje javnih dobrih. S tem tudi sledimo praktično usmeritvi Evropske unije in zelo zares jemljemo tudi t.i. green deal, evropski zeleni dogovor, ki ga je na nek način že Evropa sprejela in nas naslavlja k temu, da moramo tudi na področju kmetijstva iti v smeri zmanjševanja vplivov na okolje, poleg manjše rabe gnojil, fitofarmacevtskih sredstev in vnosa novih tehnologij, to seveda pomeni ravno pri energetiki tudi uporabo obnovljivih virov energije.

Torej s tega zornega kota se na našem ministrstvu zelo dobro zavedamo izzivov, ki nas čakajo. Smo jih, menimo, da zelo konkretno vključili že v resolucijo. Res pa je, da je resolucija še vedno politično-strateški dokument, še nima neke operativnosti. In zato bomo v teh naslednjih tednih, ko intenzivno delamo na strateških usmeritvah znotraj posameznega sektorja, šli tudi do podrobnejših strateških usmeritev in na koncu tudi do finančnih ukrepov za posamezne razvojne cilje, ki jih v posamezni smeri kmetijstva želimo razvijati.

Na drugi strani si želimo tudi poiskati nekatere odgovore na vprašanja, ki jih naslavlja tudi na področju kmetijstva nacionalni program varstva okolja in tudi že omenjeni nacionalni energetsko-podnebni načrt. Povsod se tudi kmetijstvo obravnava kot prostor, kjer je potrebno zmanjševati vplive, zmanjševati izpuste toplogrednih plinov, zmanjševati vplive na okolje. Na nek način v nacionalnem programu varstva okolja je v cilju 7 sedem, podpoglavju 3, celo napisano, da je treba vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije, kar pomeni, da naslavljajo tudi druge resolucije, ne zgolj naša kmetijska, te vire energije kot tiste, o katerih bomo morali v naslednjih letih ali mesecih še zelo veliko, na katerih bomo morali še zelo veliko delati. Ravno tako tudi nacionalni energetski podnebni načrt predvideva zmanjševanje vplivov v procentih kaj si želimo do leta 2030 in tukaj je treba vedeti, da kmetijstvo sprejema te izzive. Seveda jih mora sprejemati in se zavezuje, da bomo šli v tej smeri, ampak tukaj rabimo vendarle potem podporo tudi tistih resorjev, ki odločajo o tem ali bomo lahko uporabljali toplo vodo ali bomo lahko uporabljali obnovljive vire energije, ker tukaj lahko delamo prihranke. Nekaj bomo delali na dobrobiti živali, na novih tehnologijah in pa tudi na novih virih energije.

Naj morda samo še za zaključek povem, da smo tako v lanskem kot tudi v letošnjem letu, torej za leto 2019 in tudi za 2020, predlagali, da se tudi iz podnebnega sklada financirajo reinjekcijske vrtine tudi v poskusno rabo in tudi za morda resno obratovanje tam, kjer že sedaj uporabljamo toplo vodo za ogrevanje. In da bi morda tudi s pomočjo teh reinjekcijskih vrtin dobili tiste informacije, za katere ugotavljamo, da jih danes nimamo - kaj z virom toplote, z izdatnostjo tega vira, ali pomeni reinjekcija potem bistveno stabilnejši vir energije ali pa toplote v teh primerih. Torej predlagamo, da v te ukrepe vendarle pristopimo kot Republika Slovenija in zato smo tudi ponovno tudi za leto 2020 predlagali te ukrepe za poleg ostalih, pa ne bom ostalih našteval, ker smo danes tukaj zaradi enega cilja, da se vendarle pristojno ministrstvo tudi na ta način morda loti pridobivanja dodatnih podatkov.

Toliko na kratko. Če bo še kakšno vprašanje, z veseljem še kaj.

Hvala.