Govor

Aleš Bucik

Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Pozdravljene poslanke in poslanci in tudi ostali vabljeni.

Današnja seja predstavlja nadaljevanje seje, ki je bila opravljena na tem odboru 2. julija lansko leto. Takrat je bilo na odboru jasno prikazano, da je področje zakonsko razdrobljeno, saj je pri nas urejeno v štirih različnih zakonih, ki so v pristojnosti tako ministrstva za okolje in ministrstva za infrastrukturo. Seveda je bilo tudi zelo jasno povedano pričakovanje, predvsem s strani tako podjetnikov od katerih so nekateri tudi danes prisotni, županov, da se pripravi načrt za boljše koriščenje tega naravnega vira.

SVRK je skladno s sklepom odbora pristopil k oblikovanju medresorske delovne skupine. Skupina se je večkrat sestajala, najprej v sestavi kot je predvideval omenjeni sklep, nato pa se je skupina širila tudi s predstavniki ministrstva za zunanje zadeve, izvajalskih organizacij, ministrstva za okolje in prostor in tudi drugih strokovnjakov kot je na primer dr. Nina Erman iz Geološkega zavoda Slovenije.

Že od prej vsega povedanega logično skledi, da je področje, ki ga je skupina obdelovala, široko. Zahteva veliko tehničnega in strokovnega znanja, hkrati pa je bilo potrebno tudi usklajevati časovnico razpoložljivih ljudi delovne skupine, kot tudi usklajevati samo gradivo na to tematiko. Gradivo, ki je nastalo, je skupina zaključila in iz prej naštetih razlogov bo to gradivo posredovano prvi teden v marcu tudi v proceduro na vlado. Takrat tudi pričakujemo, da boste gradivo prejeli vi, poslance in poslanke.

V samem gradivu smo najprej opisali stanje, nato izzive in na koncu podali tudi predlog ukrepov, ki naslavlja izpostavljene izzive. Nekaj izzivov bom pa – tistih, ki mislim, da so najbolj pomembni – kar naštel. In sicer.

Poznavanje geotermalnega potenciala. Tu gre za sistematično zbiranje podatkov in njihovo posredovanje javnosti, saj evidentiranju nelegalnih kot so evidentiranje nelegalnih plitvih vrtin, teh imamo kar nekaj.

Drugi izziv je pravni in organizacijski okvir. Ključno je izboljšati oziroma vzpostaviti je potrebno stalno medresorsko sodelovanje, saj področje posega v pristojnost več ministrstev in agencij. Spremeniti bo potrebno obseg razglašenih vodnih teles.

Tretje, standardi kakovosti in kompetenc. Poleg smernic za vrtanje v plitvi geotermiji, to pomeni v globini do 300 metrov, in strokovnih predlogih ravnanja z objekti za rabo mineralne, termalne in tudi termalno-mineralne vode po prenehanju, je potrebno pripraviti še smernice za opredelitev parametrov in tehničnih pogojev za izgradnjo globokih vrtin, kot so črpalna, ponikovalna in reinjekcijska dejanja, ter pripraviti seznam podrobnih potrebnih testiranj. Smiselno bi bilo pripraviti manjkajoče smernice, dokončati njihovo javno obravnavo ter jih javno uradno vpeljati v zakonodajo.

Četrta točka, ki je zelo pomembna, je informacija o obstoječih sistemih. Ker nacionalne strategije za dolgoročni razvoj geotermalnih sistemov in rabe geotermalne energije še nimamo, je težko sistematično razvijati to področje. Deloma je to posledica šibkega informiranja strokovne in splošne javnosti, nepoznavanja specifik sistemov rabe ter pomanjkljivosti kompetenc projektantov, izvajalcev, pa tudi odločevalcev. Zato je potrebno sistematično krepiti promocijo rabe geotermalne energije preko primerov dobre prakse, zagotavljati zanesljive javne podatke o potencialu rabe, strokovnih osnovah za ustrezno dimenzioniranje sistemov ter okrepiti sodelovanje in razvoj kompetenc vseh deležnikov, kar bo rezultiralo v skupni nacionalni strategiji.

Ocena stanja. Tu je potrebno nadgraditi državni monitoring podzemnih voda v plitkih vodonosnikih kot tudi monitoring v globokih geotermalnih virih.

In zadnje področje, ki je izredno pomembno, je ekonomika. Nove investicije je smiselno, za nove investicije je smiselno poiskati lokacije, kjer se zamenja le energent, torej fosilni vir z geotermalno energijo. Če se bo postavljalo nove sisteme kot so pa primer rastlinjake v Pomurju, gre pa tudi za spodbujanje gospodarske dejavnosti in hkrati za rast rabe geotermalne energije. Daljinsko ogrevanje je smiselno razvijati v strnjenih naseljih oziroma v industrijskih conah, če so spodbude za plitvo geotermalno energijo v strategiji Eko sklada.

Tako, da spoštovani, glede na uvodne predstavitve je to vse, kar sem želel povedati. Za ostalo sem vam pa na razpolago.