Če si boste ogledali tabele, ki smo jih priložili tudi v sklicu, boste videli, da je Anhovo ob, kot rečeno, trikratnem sežigu tistega v Celju izdal 58-krat višje emisije dušikovih ogljikov, skoraj tisočkrat višje emisije organskih spojin, 22-krat večje emisije žveplovih oksidov in tako dalje. Če pogledate rakotvorni benzen, boste ugotovili, da je samo emisij rakotvornega benzena, ki jih je bilo v Sloveniji med letoma 2013 in 2018 skupno za 45 ton, v Anhovem skoraj 19 ton oziroma 41 %. Skratka, govorimo o enem od najhujših onesnaževalcev v Sloveniji in o enem od najbolj zdravstveno ogroženih območij v Sloveniji. In do zdaj se o tem na nacionalnem nivoju praktično ni govorilo. Šele po zaslugi lokalnih gibanj, ki so bila dolgo medijsko prezrta, šele po zaslugi lokalnih zdravnikov in zdaj protesta zdravnikov iz celotne Slovenije smo prišli do tega, da razpravljamo o problemu, ki je bil dolgo skrit pred očmi javnosti, na nacionalnem nivoju. In odgovornost vseh nas poslank in poslancev danes je, da se jasno izrazimo o tem, kaj si mislimo o tovrstnem onesnaženju, o tovrstnem zastrupljanju in da se zavzamemo za lokalno prebivalstvo, ki, kot je Franc Trček prej lepo povedal, ko je citiral Ustavo, mora imeti tudi po Ustavi prednost pred izkoriščanjem, golim izkoriščanjem s strani kapitala, s strani tamkajšnjega onesnaževalca. Ta onesnaževalec Salonit Anhovo je danes v tuji lasti, deloma avstrijski, deloma so zraven še drugi delničarji, med drugim Italijani. In stvar zgleda takole. Lokacijo v Desklah uporabljajo za sežiganje odpadkov, ki k nam prihajajo več ali manj iz Italije in iz Avstrije. Tam proizvajajo polprodukt, se pravi klinker, ki je najbolj umazan del cementne proizvodnje, končne izdelke pa proizvajajo v cementarnah povečini v Italiji. In tukaj se je treba tudi vprašat o prihodnosti Slovenije. A si res želimo postati država, ki bo nekakšen rezervat za najbolj umazane in najbolj cenene dele industrije, medtem ko bodo končni produkti nastajali v tujini in ko se bodo dobički od te proizvodnje, ki zastruplja naše prebivalstvo, zlivali v tujino. Namreč, to je model, ki ga vidimo v Anhovem in da bi bila stvar še hujša, točno to dovoljujejo tudi slovenski predpisi. Vse, kar se tam dogaja, je legalno, vse kar se tam dogaja, je v okviru obstoječih okoljevarstvenih dovoljenj, ki pa so povsem nerazumna.

Če za navadne sežigalnice, kot je tista v Celju, obstajajo absolutne mejne vrednosti emisij, pri sosežigalnicah obstajajo relativne mejne vrednosti emisij in posledično to vodi do tega, da imate recimo, če boste pogledal, za primerjavo, koliko PM10 delcev lahko sežigalnice po nacionalnih in EU mejnih vrednostih izdajo, boste ugotovil, da 10, v Salonitu se jih je lahko leta 2007 izdal trikrat več, leta 2018 pa dvakrat več. Podobno velja za dušikove okside - dva in pol krat višja mejna vrednost, podobno velja za organske spojine – petkrat višja mejna vrednost. Ogljikov monoksid je pri sežigalnicah odpadkov reguliran z absolutnim zgornjim pragom. V Salonitu Anhovo se ga lahko izpušča neomejeno.

In, mi smo v Levici že od volitev 2018, kjer sem jaz tudi takrat na soočenju, na Pop TV-ju, to temo poudaril, kasneje smo jo uspeli vnesti tudi v koalicijsko pogodbo, čeprav se je že tam pokazalo široko nerazumevanje slovenske politike. Namreč, zaveza, ki naj bi šla v koalicijsko pogodbo, se je glasila takole; da je treba uredit normative za sosežigalnice, pri čemer smo poudarjal, da jih je treba vsaj izenačit s tistimi, ki veljajo za sežigalnice odpadkov. Ko je šla koalicijska pogodba v lekturo in kasneje v podpis petim strankam, je seveda v lekturi se zaznamek sosežigalnice, izgubil in zdaj piše samo, da je treba uredit normative za sežigalnice odpadkov.

Skratka, niti se politika ni zavedala, da obstajata dva popolnoma različna tipa in z njima dve popolnoma različni vrsti predpisov za sežigalnice in za sosežigalnice, pri čemer so razlike enormne. Poudarjam, sosežigalnica lahko sežge trikrat več, kot sežigalnica, če primerjamo Anhovo Celje, če merimo njihove emisije, pa so lahko tudi po desetkrat, dvajsetkrat, petdesetkrat ali celo tisočkrat večje, kot velja za sežigalnice.

Zato danes v Levici pozivamo poslanke, poslance, ministrstva in na sploh široko prisotno javnost, da podpre naslednje sklepe. Prvič; »da Odbor za zdravstvo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, pozivata Agencijo Republike Slovenije za okolje, da ne odobri povečanja proizvodnje klinkerja in obsega sosežiga odpadkov v cementarni Salonit Anhovo.« Če na kratko obrazložim ta sklep – namreč, kljub temu, da je sežig v Salonitu trikrat večji, kot v Celju, je Salonit ARSO zaprosil za še dodatno dovoljenje za povečanje sežiga. Zdaj naj bi se ga povečalo iz 105 tisoč ton na 135 tisoč ton letno. Glede na to, da imamo zdravstveno krizo, da imamo enega od najbolj ogroženih območij v Sloveniji, bi bilo absolutno nesprejemljivo, da ARSO to sprejme. Zato poziv odbor, da sprejmemo sklep, s katerim napotimo ARSO, naj to prošnjo zavrne.

Drugič; »Odbora pozivata Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, da nemudoma opravi izredni nadzor nad izpolnjevanjem pogoja uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij v cementarni Salonit Anhovo.« Zdaj, glede na emisije, o katerih sem prej govoril in glede na sklicevanje lastnikov cementarne, da se tam uporablja najboljše razpoložljive tehnologije, torej standard BAT, predlagamo, da se to preveri in pozivam poslance, da naložimo Inšpektoratu Republike Slovenije za okolje in prostor, da preveri, če cementarna v resnici tem standardom ustreza.

Tretjič; »Odbora pozivata Vlado Republike Slovenije, da v roku enega meseca izenači dovoljene izpuste škodljivih snovi sosežigalnic odpadkov s trenutno dovoljenimi izpusti škodljivih snovi sežigalnic odpadkov. To bi moral biti minimalni standard, minimalni pogoj pod katerim je nadaljnje delovanje Salonita Anhovo sploh dopustno. Sežigalnice odpadkov imajo namreč z namenom strogo regulirane emisije in ta namen je, da se zavaruje okolje in zdravje okoliškega prebivalstva. Pri uredbi, ki določa emisije sosežigalnic, kot rečeno so te pragovi fleksibilni, so relativni in rezultirajo v tem, da je lahko sežig trikrat večji, misije pa nekaj krat večje kot v primeru sežigalnic. Mi smo se v Levici to poskušali že dogovoriti z Ministrstvom za okolje in prostor v preteklem letu, žal neuspešno, tako da danes pozivamo odbor, da Ministrstvo za okolje in prostor napoti k temu, da to stori. Namreč, zato ni popolnoma nobenega razloga. Z ministrstva nam bodo verjetno odgovorili, da to dopušča evropska zakonodaja. Res je, to dopušča, ampak mi pa nimamo nobene moralne legitimnosti, da ne bi zaščitili okoliškega prebivalstva in ne bi izenačili standardov s tistimi, ki veljajo za sežigalnice in ki veljajo za varne. To je minimalni pogoj pod katerim je nadaljnje delovanje Salonita Anhovo sploh dopustno.

In četrtič. Odbor za zdravstvo in Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor pozivata Vlado Republike Slovenije, da prouči nadaljnje vplive obratovanja Cementarne Salonit Anhovo in zdravstveno stanje prebivalcev srednje Soške doline in da prouči možnosti za omejevanje nadaljnjega sosežiga ali sežiga odpadkov na tem območju. Tukaj se vračam tistemu, kar sem na začetku rekle, srednja Soška dolina je ena od najbolj zdravstveno obremenjenih območij v Sloveniji. Namreč imamo dolga leta uporabe azbesta, imamo stoletno tradicijo obratovanja cementarne, ki že od leta 1981 za potrebe pridobivanja oziroma pridelave klinkerja uporablja tudi sosežig odpadkov. Poledice tega pa so zelo jasne in zelo grozljiva zdravstvena slika okoliškega prebivalstva, ob kateri mislim, da lahko upravičeno uporabimo besedo, ki jo uporablja civilna družba v teh krajih, to je da se tam vrši genocid nad prebivalstvom. Namreč prebivalstvo se sistematično zastruplja s tem sosežigom. In glede na to, da tako zdravstveno sliko imamo v tem kraju, pozivamo Vlado naj prouči ali je obratovanje Salonita Anhovo v takih okoliščinah sploh še dopustno, ali ga lahko umestimo znotraj ustavne kategorije, ki nam jasno veleva, da mora industrija opravljati tudi okolijsko in socialno funkcijo in pa da ima prebivalstvo ustavno zavarovano pravico do zdravega življenja. Temu pogoju tukaj absolutno ni zadoščeno, azbestni bolniki nikakor ne bi smeli biti izpostavljeni tovrstnim toksinom v zraku, ki so jim v Anhovem.

Toliko z moje strani za začetek, kot rečeno, pozivam vas, da sklepe podprete, ker prebivalstvo v srednje Sorški dolini že dolgo čaka da se zgane nacionalna politika. Do slej so bile vse njihove žrtve in klici na pomoč preslišani in danes imamo edinstveno priložnost, da temu naredimo konec oziroma da pokažemo, da nam za ta del Slovenije ni vseeno in da lahko tudi za njih obstaja lepši jutri.