Hvala za besedo in lep pozdrav.
Kot najbrž veste bo prihodnje leto minilo 100 let odkar je bila v Desklah ob Kanalu ob Soči zagnana proizvodnja cementa. Leta 1976 - prav približno pol stoletja kasneje - je bila izgrajena tam nova cementarna, ki jo danes poznamo pod imenom Salonit Anhovo in ki je bila v svojem času ena od največjih proizvajalk cementa v takratni Jugoslaviji. V svojem dolgem delovanju v dolgih desetletjih je na okoliško prebivalstvo pustila hud krvni davek predvsem, zaradi uporabe azbesta. To jasno kažejo zdravstvene slike, na katere zdravniki opozarjajo že dolgo. Lokalni zdravniki so bili nedvoumni že leta 2017, letos je peticijo, da je onesnaževanje v Desklah oziroma v širši Srednje Soški dolini nevzdržno podpisalo, kar 593 zdravnic in zdravnikov iz cele Slovenije. Dejstva so namreč zelo jasna. Med letoma 1998 in 2016 je v Sloveniji pretežni del azbestnih bolezni zajel prav to območje. Od skupno 559 primerov azbestoz je kar 500 obolelih s tega območja. Od skupno tisoč 866 plevralnih plakov jih je tisoč 773 s tega območja. Od skupno 189 mezoteliomov oziroma zelo agresivnih tumorjev v celi Sloveniji jih je kar 128 iz tega dela Slovenije. Stanje je alarmantno. Z vso upravičenostjo lahko govorimo o zdravstveni krizi in z vso upravičenostjo lahko govorimo o smrtni ogroženosti okoliškega prebivalstva. Na staro onesnaženje, za katerega je odgovorna cementarna, predvsem uporaba azbesta, se namreč zdaj nalaga novo onesnaženje. Že od leta 1981 namreč cementarna kot dodatno gorivo uporablja tudi odpadke, začela je z gumami 1981, kasneje, začetek devetdesetih nadaljevala, dobila dovoljenje za sežiganje olj in po novem v zadnjih desetletjih je postala največja sežigalnica odpadkov v Sloveniji. Za primerjavo, če sežigalnica odpadkov v Celju sežge na leto manj kot 30 tisoč ton odpadkov, jih v Anhovem sežgejo več kot trikrat toliko, 104 tisoč oziroma skoraj 105 tisoč ton na leto. Temu primerni so tudi izpusti. Če… / oglašanje iz dvorane/