Hvala lepa za besedo.

Ja, hvala za vabilo in besedo, ko ponovno razpravljamo o tej res zelo pomembni temi, o kateri smo že na seji odbora Državnega zbora za notranjo politiko 1. junija. Takrat sem v imenu Amnesty v bistvu že zelo jasno izrazila velik pomen mirnih protestov, svobode zbiranja, svobode združevanja. Torej nobenega dvoma ni, da so mirni protesti nujni, temeljni vidik svobodno delujočih in demokratičnih družb. Ne samo zaradi same po sebi, ampak zato, ker so nujni za zaščito vrste drugih pravic. Da ne bom predolga, bom samo navedla par kako je v bistvu mednarodna telesa obravnavajo, kot da gre za sredstvo za krepitev človekovih pravic. Evropsko sodišče, da je to temeljna pravica v demokratični družbi, da je v demokratičnih družbah nepogrešljiva.

A v zadnjih tednih smo bili v Sloveniji priča takim potezam oblasti, da smo v Amnesty International ocenili, da postajata svoboda do mirnega zbiranja, z namenom protesta in svoboda izražanja ogroženi. Nekatere stvari ste že povzeli, ampak vseeno, da jih tudi jaz ponovim. Recimo policijsko popisovanje in sprožanje postopkov proti ljudem zaradi sporočil na njihovih plakatih. Glede na to, da je šlo za sporočila, ki ne hujskajo k diskriminaciji, sovražnosti ali nasilju proti določeni skupini, gre seveda tukaj za kršitev njihovih pravic do svobode izražanja in s tem tudi do svobode mirnega zbiranja. Spomnimo, da mednarodni pakt v državljanskih in političnih pravicah jasno določa, da mora obstajati jasen namen spodbujanja k diskriminaciji, sovražnosti ali nasilju. Seveda lahko nekateri napise na protestih dojemajo za žaljive, a tako politično izražanje svoboda govora ščiti.

Druga problematična tema; policijsko ustavljanje naključnih ljudi, se pravi domnevno namenjenih na proteste in pa njihovo legitimiranje. Problematični je bil en dodatni vidik, h kateremu se bom vrnila kasneje, da se je to dogajalo, da so to delali policisti v polni zaščitni opremi. In rada bi opozorila, da na splošno mora biti izvrševanje policijskih pooblastil s tega vidika, da ustavljajo, preiščejo ali aretirajo, pridržijo nekoga namenjeno preprečevanju in odkrivanju kriminala. To pa mora temeljiti na razumno utemeljenem sumu, da je ta oseba najverjetneje vpletena v kaznivo dejanje ali pa nosi predmet povezan s takim kaznivim dejanjem.

Tretja tema, omejevanje dostopa do simbolno pomembnega Trga republike. To je v resnici zelo pomembna tema, zaradi tega, ker svoboda mirnega zbiranja, ki je torej pa mirnih protestov, ki je torej tako temeljna; v njeni vsebini je, da morajo videti in slušati tisti, katerim je namenjeno sporočilo. Se pravi Trg republike je simbolno pomemben prostor. V trenutni situaciji pa je v bistvu dodatno pomembno to, da je tukaj verjetno najlažje zagotavljati tudi zdravstveni in varnostni vidik. Namesto tega pa so pravzaprav bili mirni protestniki nekako prisiljeni v to, da so se gibali po sosednih ulicah, ki so seveda ožje. Ne omogočajo jim toliko razmika med ljudmi, pa dodatno tudi tam, ne pozabimo, so v končni fazi sedeži oblasti, so sedeži ministrstev, predsednika države in podobno.

In potem znotraj tega še odnašanje mirnih protestnikov, ki so tam brali slovensko ustavo. Spet, tudi tukaj so bili policisti v polni zaščitni opremi. Pri tem bi rada opozorila, da je pravica do mirnega zbiranja obsega tudi pravico do mirnih dejanj državljanske nepokorščine oziroma teh nenasilnih direktnih dejanj in prebiranje ustave na Trgu republike, fizično ločeno od ostalih, kakor smo lahko videli na videoposnetku, je zagotovo mirna oblika državljanske nepokorščine.

Torej če ponovim, oziroma izpostavim kar hočem reči je to, da je sodelovanje na mirnih zborovanjih pravica. To ni noben privilegij. Da je ta svoboda zbiranja integralno prepletena s svobodo izražanja in da gre za kolektivno pravico, da je neznansko pomembno, da omogočimo skupno sporočanje stališč in zahtev ljudem in to se seveda nanaša tudi na različne oblike demonstracij.

Rada bi spregovorila tudi še o vlogi in dolžnostih Policije. Dolžnost Policije seveda je, da omogoča in ščiti pravico do svobode mirnega zbiranja, zato mora sprejeti, sprejemati razumne, primerne ukrepe, ne sme prihajati do ustrahovanja, tisti, ki želijo sodelovati na zborovanju. Preprečevati se mora za – prizadevati si mora za preprečevanje konfliktov z dialogom, z mediacijo, tako da se minimalizirajo, mirno razrešijo konflikti. To lahko med drugim pomeni tudi to, da fizični izgled, torej kako so opremljeni policisti, koliko jih je in njihov odnos ne sme biti grozeč, da se ne seveda po nepotrebnem podžiga napetosti. In ravno to je to. Zelo pomembno je, da Policija ne deluje kontraproduktivno, ker potem seveda lahko tudi izzove kakšno napeto situacijo, kar je v popolnem nasprotju s tem, kar je pač namen mirnih protestov in lahko ima seveda tudi zastraševalni učinek na ljudi. In v luči tega seveda je to, da je povečano število policistov, ki v polni zaščitni opremi odnašajo mirne protestnike zaskrbljujoče.

Za konec, da ne bom predolga, se pravi mi smo to oceno, da zaradi vsega tega kar sem naštela, v Amnesty International smo to oceno podali prejšnji teden. Ti neki napadi na svobodo do mirnega zbiranja z namenom protesta in svobode izražanja, ocenjujemo, da to je tudi zato, da imajo odvračalni učinek, da se ljudje ne bi udeleževali protestov. Na kar sem opozorila že na tisti seji Odbora za notranjo politiko, ker nek vidik tega je tudi seveda kakšen vpliv ima to, da na prebivalke in prebivalce, ki izražajo svoje nestrinjanje z odločitvami na miren način, poudarjam, na mirnih protestih, če so v bistvu zaradi tega deležni vrednostnega obsojanja s strani nekaterih najvišjih nosilcev oblasti. To deluje zastraševalno in tudi odvračevalno.

In zdaj pa vemo, da imamo pred sabo neko spet spremembo pravil vezano na bolezen covid-19, kjer pa spet v luči tega gre razumeti to zadnjo odločitev Vlade, da so samo shodi povsem prepovedani, brez da bi se predvidela kakšna alternativa, seveda spet kot eno tako omejevanje svobode mirnega zbiranja. Zaradi tega, ker za neke druge situacije so predvidene izjeme in take izjeme bi tudi bile smiselne, glede na to, da seveda vemo, da pa v mednarodnem pravu se lahko omeji pravica do mirnega zbiranja, ampak mora biti to sorazmerno, časovno zamejeno na podlagi zakona. Definitivno je pa treba imeti najbolj milo obliko omejevanja in neke splošne prepovedi s tega vidika seveda niso najbolj mila oblika omejevanja. In ja, pravica do mirnega zbiranja mora biti praktična in učinkovita, ne samo nekako teoretična in iluzorna.

Hvala za besedo.