Pozdravljeni.

Na podlagi Zakona o javnih zbiranjih Policija na javnih shodih in javnih prireditvah vzdržuje javni red z namenom zagotovitve uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in mirnega zborovanja. Ukrepi in pooblastila, ki jih Policija izvaja, so pripravljeni na podlagi informacij, ki jih ima v konkretnem javnem shodu oziroma javni prireditvi in na podlagi izkušenj iz preteklih tovrstnih dogodkov. Menimo, da so bili izvedeni ukrepi in pooblastila Policije na javnih shodih sorazmerni, to je nujni, primerni, smiselni, glede na cilj, to je preprečitev motenja oziroma oviranja poteka javnega shoda. Policija je aprila in maja letos opravila varovanje 160 protestnih shodov, na katerih je bilo prisotnih preko 50 tisoč udeležencev. Ravno glede na število udeležencev in dejstvo, da so bili protestni shodi nenapovedani, kar pomeni bi rekel z vidika varnosti neko dodatno tveganje, kar se tiče varovanja takega dogodka menimo, da je bilo število izvedenih ukrepov minimalno. To tudi pomeni, da so udeleženci upoštevali navodila Policije, ki so bila usmerjena v mirno zbiranje. Seveda pa se posameznim primerov nikoli ni moč izogniti. V zvezi s konkretnimi navedbami bi še izpostavil odločitev o postavitvi ograj spada v ukrepe, ki jih Policija sme izvesti pri varovanju takega protestnega shoda na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih Policije. Gre pa za to, da odločitev temelji na podlagi predhodnih izkušenj, informacij, ki jih imamo na napovedanem dogodku, številu udeležencev, številu udeležencev in drugih pomembnih informacij.

Pogoj zagotavljanja identitete policistom so policistom zelo dobro znani in policisti dobro vedo, da udeležba na javnem shodu oziroma javni prireditvi ni pogoj zagotavljanja identitete, ampak vsi ti konkretni primeri, ko so policisti ugotavljali identiteto posameznikov ali na protestnemu shodu ali pa na poti na protestnem shodu ali pa neposredni bližini, so bili povezani s konkretnimi okoliščinami na podlagi katerih so policisti ugotovili, da oseba s svojim ravnanjem, zadrževanjem, obnašanjem zbuja sum, da bo storila, izvršuje ali je storila kaznivo dejanje ali prekršek. Gre za tako imenovano proaktivno delovanje Policije, ki je usmerjeno v to, da lahko ukrepa v določenih primerih, seveda v zakonsko določenih primerih tudi preden pride do prej povedanega ravnanja, ravno z namenom, da do takega ravnanja ne bi prišlo, da se pravočasno prepreči. Te informacije bi sicer najlažje preverili, če bi se vsaj eden od teh posameznikov, ki jih izpostavljate, ki so bili deležni neupravičene uporabe policijske sile, neupravičenega izvedenega postopka ugotavljanja identitete in tako dalje, pritožil zoper delo Policije. V vseh teh primerih smo obeležili eno pritožbo, to je ko je posameznik menil, da so policisti s svojim ravnanjem kršili njegove človekove pravice in svoboščine. Pritožbeni postopek, za katerega menim, da ga imamo v naši državi najbolj urejenega, dejansko omogoča, da se v čim večji meri in čim bolj verodostojno preverijo dejstva in okoliščine nekega konkretnega dogodka torej, da se preverja ali zatrjevana kršitev človekovih pravic, svoboščin je bila ali pa ni bila.

Zaradi pisanja po tleh, gre za prekršek. Dejansko gre za prekršek. Ampak policisti tovrstne prekrške oziroma kršitev obravnavajo ali pa preučujejo tudi glede na okoliščine v katerih so bili storjeni. Samo za Ljubljano lahko rečem, da od osemnajstih primerov, ko so policisti izvedli postopek, da je od teh osemnajstih primerih samo v enem primeru bila vsebina, bom rekel tega napisa taka, da so policisti ocenili, da je prav, da posamezniku izrečejo globo. V ostalih primerih so bili opozorjeni.

Z vidika posega v človekovo svobodo moram reči, da od koliko smo rekli, 50 tisoč udeležencev na vseh protestnih shodih je bila zgolj ena oseba pridržana. Je pa res, da smo pa dvanajst oseb privedli v policijski prostore zaradi tega, ker na kraju nismo uspeli ugotoviti njihove identitete, ker oseba ni želela sodelovati v policijskem postopku. V vseh primerih kadar so policisti ocenili, da glede na okoliščine obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje – govorim o teh osmih primerih, ki ste jih izpostavili, smo obveščali pristojno državno tožilstvo. Konec koncev to je pristojni organ, ki je pristojen za usmerjanje predkazenskega postopka policistov. Ali je bilo dejanje je imelo dejansko vse znake kaznivega dejanja. Iz vidika odgovornosti seveda bodo odločali, se bo odločalo v nadaljnjih postopkih.

Pa še mogoče edino kot zadnje z vidika električnega paralizatorja, policisti še niso opremljeni z električnim paralizatorjem. Gre pa res za prizadevanje, naše prizadevanje, ki že sega v leto 2007, 2006, torej dolgo. Zaradi tega, ker policist pri spremljanju izvajanja policijskih postopkov ugotavljamo, da dejansko policisti nimajo ustreznega policijskega prisilnega sredstva, s katerim bi v določenih primerih lahko varno obvladali osebo, ki ogroža s svojim ravnanjem tako policista ali pa koga drugega.

Hvala.