Govor

Spoštovane in spoštovani, lep pozdrav!

Pričenjam 5. nujno sejo Komisije za peticije in človekove pravice in enake možnosti. Članice in člane ter vse vabljene lepo pozdravljam. In preden začnemo, bi vas seveda rada opozorila, da spoštujemo medsebojno razdaljo kolikor se da v tej mali dvorani ter uporabljamo zaščitne maske.

Kolikor vem ni zaenkrat nihče zadržan, tako da s sklicem seje ste prejeli – torej prehajamo na določitev dnevnega reda seje in sicer ste s sklicem seje prejeli dnevni red z eno samo točko dnevnega reda in to je zagotavljanje ustavno zajamčene svobode izražanja, gibanja in združevanja ter drugih temeljnih človekovih pravic v Republiki Sloveniji. Ker k dnevnemu redu ni bilo predlogov za njegovo razširitev oziroma za umik predlagane točke, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Sedaj pa prehajamo na obravnavo te 1. oziroma edine točke dnevnega reda – ZAGOTAVLJANJE USTAVNO ZAJAMČENE SVOBODE IZRAŽANJA, GIBANJA IN ZDRUŽEVANJA TER DRUGIH TEMELJNIH ČLOVEKOVIH PRAVIC V REPUBLIKI SLOVENIJI.

Obveščam vas, da so na sejo bili vabljeni Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije, Aleš Hojs, minister za notranje zadeve, mag. Anton Travner, generalni direktor Policije, Peter Svetina, varuh človekovih pravic, Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti, dr. Andraž Teršek, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije iz Kopra, dr. Miha Šepec, docent za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Mariboru, dr. Saša Zagorc, strokovnjak za ustavno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Dragan Petrovec, Inštitut za kriminologijo, dr. Rudi Rizman, sociolog in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, Nataša Posel, Amnesty International Slovenija, mag. Brankica Petković, Mirovni inštitut, Katarina Bervar Sternad iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij PIC, dr. Barbara Rajgelj iz Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Mojca Lukan iz Inštituta 8. marec, Žiga Vrtačič iz Danes je nov dan iz Inštituta za druga vprašanja ter dr. Žiga Turk.

Od vabljenih so se opravičili predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša, zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, dr. Andraž Teršek, dr. Miha Šepec, dr. Saša Zagorc ter Katarina Bervar Sternad. S sklicem seje ste seveda prejeli tudi gradivo in sicer poleg sklica samega še izbor člankov in vse skupaj je seveda objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. Zdaj pa preden začnemo z obravnavo točke, mi dovolite, da kot sklicateljica povem nekaj uvodnih besed o razlogih za sklic te seje. Spoštovane in spoštovani! Slovenija je prestopila deveti teden protivladnih demonstracij. Prešli smo torej, če se mogoče malo poetično izrazim v deveti krog. Upamo le, da ne v tisti Dantejev. Zadnja dva meseca se je na tisoče državljank in državljanov zgrnilo na ulice slovenskih mest in trgov in to niso odpadniki, to niso nasilneži in to niso kriminalci, kot nas prepričuje premier Janša, kot nas prepričuje pravkar odstopljeni minister za notranje zadeve minister Hojs, in kot nas prepričujejo drugi vidni politiki koalicije preko Twitterja ali pa preko izjav za javnost. Ne, to so naše sodržavljanke, to so naši sodržavljani, ki so obupani zaradi politične situacije in želijo izraziti svoj pogled, svoje nasprotovanje vladajoči politiki, kar je navsezadnje njihova ustavna pravica. Na prvem kolesarskem protestu, 24. aprila so se kolesarji popeljali do Državnega zbora in miroljubno krožili po Trgu republike. Prav tako teden dni pozneje. Takrat se ni zgodil prav noben incident in vendarle je Vlada brez nekega utemeljenega razloga odredila, da se ogradijo ulice okrog parlamenta in da se s kovinsko ograjo zagradi pretežni del Trga republike. Na te omejitve so se ljudje jasno odzvali in so se teden pozneje še v mnogo večjem številu pojavili na petkovem protestu. Po postavitvi ograje se je začel stopnjevati pritisk na demonstrante. Sledil je začasen odvzem prostosti nekaterim posameznikom, izdajati so se začele globe, začelo se je široko legitimiranje. Ne samo tistih, ki so se udeležili protesta, še huje, celo izven lokacije protestov je policija recimo na Čopovi ulici ustavljala naključne mimoidoče, jih legitimirala in kot razlog navedla sum storitve bodočega kaznivega dejanja, to je udeležbe na protestih. A si predstavljate? Nekdo te zaustavi, policija te zaustavi in legitimira, zato, ker meni, da se boš udeležil protestov, čeprav v rokah ne transparenta, ne ničesar. Prav neverjetno. Potencialna udeležba na protestih je torej po novem sum storitve kaznivega dejanja. Očitno gre za neko novo, sprevrženo realnost, neke nove nam povsem nepojmljive standarde demokracije. Na tem mestu se je seveda treba vprašati kako lahko Policija popisuje občane zaradi nekega bodočega dejanja, ki se sploh še ni zgodilo in niti ni rečeno, da se bo zgodilo. Zaradi dejanja, ki navsezadnje sploh ni prekršek, če se ti udeležiš nekega protesta in izražaš svoje politično prepričanje, kar ti je zagotovljeno z ustavo. To me spominja res, brez zamere, na znanstveno fantastiko, recimo na film Back to the future, v katerem je glavni junak srečal svojo mamo še preden ga je ta rodila. In logično, vsaka akcija povzroči tudi neko reakcijo. Ljudje so seveda odreagirali na tovrstne pojave. Pa odreagirali so na odvzeti jim javni prostor in so predvsem na odvzeti jim Trg republike, ki je simbol naše svobode, simbol naše demokracije in so po tleh Trga republike pisali naša last. S kredo so prav tako popisali ulice in pločnike v obroču okrog parlamenta kot odziv na, bom rekla in komentar njihov nekako politični komentar na bizaren sramoten in potraten prelet Natovih letal so pač v zrak spuščali papirnate aviončke. Vprašajmo se, je to res nekaj kar je potrebno sankcionirati, kar je potrebno kaznovati. Pritisk na protestnike se iz tedna v teden zaostruje, na žalost tudi s pomočjo raznih komentarjev političnega vrha preko Twitterja s premierjem na čelu. Rezultat tega pregrevanja političnega ozračja smo na žalost že doživeli, da smo ga že videli in sicer pojav pripadnikov neonacističnih grupacij pred nedavnim na enem izmed nedavnih protestov. Kot rečeno, dokazano gre za pripadnike neonacističnih grupacij, kajti identificirani so z imeni in priimki. S tetovažami, ki izražajo njihovo nacistično simboliko, z iztegnjeno desnico v zrak, vse to je posneto in dokumentirano in ne moremo se pretvarjati, da ne gre za dejansko pripadnike neonacističnih grupacij. Kar je navsezadnje izjemno provokacija, ki zagotovo pomeni tudi izjemno visoko varnostno tveganje in ogroža miroljubne protestnike, ki še enkrat poudarjam, protestirajo mirno in dostojanstveno, tudi enega samega incidenta zaenkrat še niso povzročili.

Popisovanje protestnikov z napisi, ki so kritični do politike in do njenih nosilcev, je za vsako resno demokracijo, za vsak zrel demokratični sistem nepredstavljivo, nepojmljivo in tudi nedopustno. A prav to se na žalost pri nas pravkar dogaja. Ljudje so bili kaznovani za dejanja, za katera ne bi smeli biti. Povsem mirni posamezniki so dobili denarne kazni zaradi polaganja iz papirja ali pa kartona izrezanih stopal, zaradi kroženja s kolesi po Trgu republike, zaradi pisanja s kredo po tleh, spuščanja papirnatih aviončkov v zrak, plezanja preko ograje, ki bodimo, nalijmo si čistega vina, na Trgu republike s temu našemu edinstvenemu simbolu svobode in demokracije nima kaj iskati. Za dejanja torej, ki v pravnem redu Republike Slovenije niso definirana kot prekršek ali kaznivo dejanje. Na primer razni transparenti, ki so v zadnjem času tudi predmet sankcij.

Ko minister za notranje zadeve prepove miroljubno branje ustave na Trgu republike in tja pošlje posebne specialne policijske enote, do zob oborožene policaje v polni bojni opremi, ko ljudi zaradi branja ustave nasilno odvlečete s prizorišča in jim izrečete denarno kazen. Ko je Trg republike prvič v zgodovini te države ograjen s kovinsko ograjo in zaprt za narod, ko so ulice preplavljene s policijo, ki vseprek legitimira mimoidoče in masovno popisuje ljudi, tudi tiste, ki sploh niso, ki se ne udeležujejo demonstracij, ampak se nahajajo samo v bližini, kot sem že prej povedala. Ko nebo nad trgom in nad mestom nad glavo in nad prestolnico preletavajo helikopterji, je čas, da se resno zamislimo. Je skrajni čas za ukrepanje in takojšnjo aktivacijo v smeri zaščite svobode, zaščite varnosti in temeljnih pravic za vsakogar med nami. Pravic, ki so nam zagotovljene z ustavo. Je čas za zaščito demokracije.

Povod za sklic današnje seje je zaskrbljenost zaradi opisanega dogajanja. Zaskrbljenost, kajti priča smo grobim posegom v temeljne človekove pravice in svoboščine. Ugotavljamo, da je ogrožena svoboda izražanja, svoboda gibanja in svoboda združevanja. Skrbi nas še nekaj; od tega tedna naprej, konkretneje od včerajšnjega dneva naprej bodo v rabi tudi električni paralizatorji taser X2. Slovenska policija jih doslej še ni uporabljala. Z njimi pa so policisti opremljeni torej od včerajšnjega dneva naprej in se upravičeno bojimo in tudi sprašujemo; jih bo Policija po nareku Vlade uporabila nad petkovimi demonstranti. Pa da ne bom predolga, da boste besedo dobili torej vabljeni in pa predvsem poslanke in poslanci, naj povzamem čemu smo v tej situaciji priča. Priča smo kriminalizaciji in kaznovanju svobodnega izražanja, svobode gibanja in združevanja, legitimiranju državljank in državljanov brez razloga, prekomerni rabi sile nad mirnimi protestniki na primer v primeru, ko se je protestnike na silo odstranjevalo s Trga republike, ko so brali ustavo. Zaprtju Trga republike, našega simbola svobode in demokracije. Ograjam v vse širšem radiusu okrog parlamenta, kazenskim postopkom zoper osem protestnikov zaradi napisa na transparentu, ki poziva k smrti neke ideologije in ne premierja Janeza Janše kot interpretira ta. Priča smo krnjenju svobode izražanja in priča smo potencialnemu kršenju Ustave Republike Slovenije v vsaj desetih členih. Ampak o teh členih bomo podrobneje govorili v nadaljevanju razprave, da ne bom predolga.

Skratka, situacija ni rožnata, je precej zaskrbljujoča in zato vam bom še prebrala predloge sklepov Poslanske skupine Levica. In sicer prvič »Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti se je seznanila s problematiko naraščajoče represije nad miroljubnimi protestniki in kratenja z ustavo zajamčene svobode izražanja, gibanja in združevanja ter drugih temeljnih človekovih pravic v Republiki Sloveniji«. Drugi sklep; »Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti obsoja omejevanje svobode izražanja, svobode gibanja in združevanja ter prekomerno uporabo sile s strani Policije nad udeleženci miroljubnih protestov in poziva Vlado Republike Slovenije k zagotavljanju varovanja ustavno zajamčenih pravic in svoboščin«. In še tretji sklep; »Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti poziva Vlado Republike Slovenije, da v razmerah mirnih protivladnih protestov zagotovi zakonito ravnanje Policije v skladu z zapovedjo strokovne doktrine ter njeno sorazmerno delovanje brez prekoračitve pooblastil«.

Tako, toliko z moje strani. Sedaj pa začenjam, predajam besedo najprej vabljenim. Takšna je praksa. Vse vabljene seveda naprošam, da se mogoče nekako omejite na 5 minut razprave, zato, ker vas je precej in zato, da bo do razprave prišlo čimprej čim več ljudi in pa predvsem, da bodo pozneje razpravljali poslanke in poslanci.

In najprej dajem besedo dr. Antonu Olaju, državnemu sekretarju na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije.

Izvolite.