Hvala. Samo kratek odziv na to kar je povedal državni sekretar. Najprej, naši sklepi ne govorijo o tem, da bi bilo treba izvesti ali pa narediti primerjalni model med privatiziranimi in neprivatiziranimi podjetji. Naši sklepi govorijo o tem, da je treba opraviti evalvacijo kaj se je s privatiziranimi podjetji dogajalo. Torej, če vam pomagam pri metodoloških zagatah. Vzemite presečni datum, ki je datum prodaje podjetja in od takrat naprej spremljajte število delovnih mest, višino plač, število poslovalnic, število danih ali pa količina danih sponzorskih sredstev, ali je sedež podjetja ostal tam kjer je bil ali ne itd. in potem bomo pač videli. Saj teh podjetij ni veliko, ampak za teh nekaj podjetij pa lahko pač to osnovno evalvacijo pripravite. Primerjalna analiza pa je potem pač sekundarna in predmet interpretacije kot metodologije.

Kar se tiče uporabnosti, se z vami strinjam. Na žalost privatizacija najbrž pod danimi pogoji ni revazibilen proces, ampak ima pa država v svoji lasti še vedno okoli 10 milijard premoženja v Slovenskem državnem holdingu in če se ne motim okoli 70 milijonov na slabi banki. Torej so ti podatki uporabni tudi zato, da bomo vedeli kako naprej razpolagati z državnimi podjetji po eni strani ali bomo prodajali karkoli ali ne bomo, recimo, po drugi strani pa so taki podatki uporabni predvsem za to, da se začnemo lahko pogovarjati o tem kako regije bolj enako razvijati.

Strinjam se z vami in tega ni mogoče zanikati, da se je BDP povečal za 26 % med letoma 2010 in 2018, ampak problem je, da se povečuje zelo neenako. Če pogledate leto 2018, se je na državni ravni povečal za 4,9 % - po spominu navajam – najbolj pa se je povečal v Osrednji slovenski regiji 7,3 %, kar pomeni, da se je v ostalih regijah – pa nimam podatka tukaj, ampak ga lahko poiščem – manj ali pa celo bistveno manj. Vprašanje, ki ga danes odpiramo, je kako poskrbeti, da bodo regionalno gledano vsi imeli nekaj od razvoja, o katerem ste govorili.