Hvala, gospod predsednik. Želim opravičiti odsotnost ministra gospoda Andreja Brtonclja.

To, kar je bilo vsebinsko povedano, na to se ne bom osredotočil v predstavitvi svojih stališč, ampak predvsem na sklepe, kateri so bili dani.

Vlada Republike Slovenije meni, da analiza kot jo je predlagala Poslanska skupina Levica predstavlja velik strokovni izziv, vendar z vprašljivimi uporabnimi rezultati. Pridobiti oziroma razviti bi bilo potrebno ekonomske modele z ustreznimi algoritmi ter jih testirati v realnem okolju. Za pridobitev željenih podatkov bi moralo biti nedvoumno dokazana neposredna korelacija med privatizacijo posamezne družbe oziroma prodajo posamezne kapitalske naložbe in zaposlenostjo, investicijami ter drugimi makroekonomskimi kazalci razvitosti po posamezni statistični regiji. Glede na to, da bi pri predlaganih nastavkih analize morali biti vključeni vsi sicer neločljivo povezani vplivi. Na primer vpliv globalnih sprememb gospodarskega okolja ter razvoja mednarodnega in domačega zakonodajnega okvira bi bila vprašljiva verodostojnost izsledkov takšne analize. Prav tako pa bi bilo za primerjavo potrebno narediti še model za pripravo ocene poslovanja posamezne družbe ter vpliv le-tega na omenjene kazalce v primeru, da bi država ohranila te investicije. Se pravi enostavno povedano, potrebno bi bilo razviti ekonomski model z nekimi analitičnimi algoritmi, kateri bi izključili kar ni direktnega vpliva na to, da bi res videli kaj se je zgodilo, ko so bila podjetja prodana in bi morali razviti podoben model kateri bi pa vseboval primerljive podatke, če ta podjetja ne bi bila prodana. Teh vplivov v okolju je veliko in meni ni poznan takšen model, da bi z njim razpolagali, bi ga bilo treba razviti oziroma kupiti, da bi bili potem predstavitveni podatki verodostojni.

Prav tako je treba tudi poudariti, da so za doseganje razpolaganja z lastniškimi deleži države obstajali različni strokovni in vsebinski razlogi. Primer: Znatna vlaganja lastnika za nadaljnji obstoj in delovanje družbe, zato so bili prodani Aero, Fotoma?, Aerodrom in Paloma. Intervencija države in posledični izravnalni ukrepi, govorim o državnih pomočeh in pa sprejetih zavezah, npr. Adria Airways, Elan in pa NLB, Nova kreditna banka Maribor ter A banka, ter udeležba v skupni prodaji delnic, ki so bile dane v zavarovanje posojil npr. Helios.

S tem želim povedati, da v tistem trenutku, v katerem se je nek dogodek zgodil, je bilo neko ekonomsko razmišljanje zakaj se je zgodil. V prvem primeru za podjetje kot je Aero Fotoma, Aerodrom, Paloma potrebna investicijska vlaganja za nadaljnji razvoj podjetij, potem ali so bile državne pomoči in smo bili zavezani, ker več nismo smeli pomagati tem podjetjem preko državnih pomoči in je bila obvezna prodaja ali pa sanacija bank in potem pa sprejete zaveze katere je bilo treba uresničiti. Prav tako pa je bil paket delnic Helios pa je bil v paketu potem, ko so bile zastavljene in je šel na prodajo.

Še eno stvar pa je treba zelo poudariti. Postopek privatizacije ni revizibilen proces in se stanje ne da povrniti v izhodiščno, torej pred odprodajo naložb v gospodarskih družbah. Pomeni, da je vprašljivost teh rezultatov tudi, če bi uspeli teoretično te modele razviti, narediti primerjavo. Procesa ne moreš povrniti v izhodiščno stanje. Danes imamo stanje takšno kot je.

Glede na vse navedeno Vlade Republike Slovenije predlaganih sklepov ne podpira.

Bi pa še eno stvar rad povedal z podatki, kateri pa so statistični in z njimi vsi razpolagamo, ampak nismo danes o njih še govorili. O pogledu na določene statistične podatke in podatke o opravljanju s kapitalskimi naložbami države pa lahko ugotovimo, da je bruto družbeni produkt zrasel med letom 2010 in letom 2018 za 26 %. Povečanje plač je bilo v tem obdobju za 12,5 %. Znižanje stopnje anketne brezposelnosti je bila za 30 %. Znižanje zahtevne donosnosti na desetletne obveznosti iz 4,186 % v letu 2010 oziroma 6,666 % v letu 2011 na 0,081 % v letu 2019. Navedel bi samo še en podatek, povečanje donosnosti portfelja kapitalskih naložb države je bil v letu 2012 0,3 %, v letu 2018 je 6,2 %.

Vsi ti podatki kažejo na to, da se je splošno gospodarsko stanje v Sloveniji od leta 2010 naprej izboljševalo. Hvala.