Hvala za besedo in lep pozdrav. Mislim, da ni potrebno poudarjati, da se Slovenija v zadnjih letih vse bolj neenako razvija po statističnih regijah in da so razlike med kraji vse večje. Ampak če skočimo nekoliko nazaj v preteklost, se dobro spomnim, ko mi je neka srbska kolegica rekla, da kar jo je najbolj presenečalo, ko je prvič obiskala Slovenijo, je to, da si je v Srbiji vedno predstavljala, da ta zveneča imena Polzela, Gorenje itd. prihajajo iz nekih velemest. Ko je prišla sem je videla, da so v resnici ta podjetja dostikrat umeščena v malo večje vasi. Mi smo, mislim, en tak unikaten razvojni model v svetu imeli, da je vsako mesto imelo po eno, dve, tri tovarne in te ena, dve, tri tovarne so preživljale celotno lokalno skupnost. Sam sem se rodil v enem takem mestecu. To so Železniki, kjer je 3.500 ljudi v samem mestu, 3.500 še okrog, ampak v tem mestecu so bila načeloma tri podjetja Alpes, Domel in Miko?, ki so sponzorirale celotno domačo športno, kulturno sceno, lokalno skupnost itd. Eden je sponzoriral rokometno društvo, drugi nogometni klub, tretji divjo ligo za nogomet, za amaterski nogomet itd. To je marsikje v Sloveniji obstalo. Kot vidimo pospešeno propada. Imate na Dolenjskem Krko, za katero je znano, da drži pokonci celo regijo, kar se tiče sponzorstev itd. Imate tam tudi privatizirani Lek, za katerega je tudi znano, da v lokalno okolje vlaga bistveno manj. In to so bila dejstva, ki so bila zelo jasna pred dvema letoma, pred petimi leti, tudi pred desetimi leti.

Zato ni odveč poudarjati, da ko se je Slovenija spuščala v tretji krog privatizacije nekje med 2014 in 2020, je bilo jasno, da privatizacija najbrž pomeni osiromašenje slovenske periferije, posebej če prodajamo podjetja, ki imajo še vedno sedeže tam.

Če pogledamo na tri primere, ki smo jih izpostavili tudi v sklicu seje, je slika precej jasna. Nova kreditna banka Maribor se je imenovala Nova kreditna banka Maribor z razlogom. Sedež je imela v Mariboru. Po tem, ko je bivša vlada Mira Cerarja prodala za pičlih 250 milijonov, čeprav smo vanjo vložili skoraj milijardo, skladu APOLLO? je sklad APOLLO odločil, da bo sedež prestavil v Ljubljano. Na ta način bo Maribor ostal brez nekaj dobro plačanih delovnih mest. Periferija bo obglavljena. Po drugi strani pa je Nova kreditna banka Maribor, kljub temu, da je bila polna javnega denarja, pod novim lastnikom šla v optimizacijo poslovanja na način, da je zapirala poslovalnice po Sloveniji. Navedli smo jih v sklicu. Med drugim je svojo poslovalnico zaprla tudi v Desklah. Prejšnji teden so bile tukaj ljudje iz Anhovega in bi vam lahko povedali kako je za upokojence, ki se sedaj verjetno morajo do najbližje banke voziti z avtom. Podobno se dogaja z NLB-jem. Ta je sicer stacioniran v Ljubljani, ampak tudi poln javnega denarja, prodan, zapira podružnice, poslovalnice po Sloveniji.

Zelo glasen primer je Gorenje. Gorenje mislim, da je bil eden od teh, bi lahko rekli, svetlih zvezd slovenske industrije z legendarno zgodbo. Namreč to podjetje je postavil, ampak na njegovo pobudo se jo je zgradilo, na pobudo ključavničarja Ivana Atelška in to podjetje je tam obstajalo še preden je bilo postavljeno mesto Velenje. Najprej je prišlo podjetje, potem je bilo postavljeno mesto Velenje. V svojem vrhuncu je to podjetje zaposlovalo 11.000 ljudi in podobno kot tisti, ki sem jih prej omenjal, držalo celotno regijo pokonci. Ko je bilo podjetje pod Vlado Mira Cerarja, ki je takrat že opravljala tekoče posle prodano kitajskemu podjetju HAJSENS?, in to ne matici pač pa namenski družbi za prevzem, ki je bila registrirana v davčni oazi in je imela število zaposlenih od 1 do 10, bi morali Vladi in SDH-ju zvoniti vsi alarmi. Namreč namenske družbe so ustanovljene za prevzeme, za katere matično podjetje noče prevzemati prevelike odgovornosti. Če je za njimi HAJSENS, ki je imel oceno avstrijsko, bom potem poiskal natančne podatke, neka revizijska družba je delala glede na to kako spoštujejo delavske pravice itd., oceno EF, bi bilo lahko jasno, da je ta lastnik za razvoj podjetja kakršen je bil Gorenje precej vprašljiv. Zgodilo se je to pred čimer smo svarili. Za namen optimizacije poslovanja odpuščajo. Del režijskega dela podjetja pa so se odločili prestaviti v Ljubljano in na ta način bo še eno periferno mestece v Sloveniji obglavljeno. Tam bodo ostala slabša plačana delovna mesta, medtem ko bo bolje plačani del delovnih mest prestavljen v Ljubljano in s tem bo razvoj vse bolj skoncentriran v metropoli.

V namen, da take prakse za nazaj, vsaj pregledamo in da se slovenska politika o njih ozavesti, smo v Levici predlagali naslednje sklepe. V sklicu povsod piše, da Odbor za finance priporoča Vladi Republike Slovenije, ki opravlja tekoče posle, ampak glede na to, da najbrž dobivamo novo vlado, predlagam, da ta del sklepa brišemo, se pravi; priporoča Vladi Republike Slovenije, prvič, da pripravi celovito evalvacijo učinkov privatizacije treh največjih slovenskih bank, NLB, NKB in Abanke na zaposlenost, investicije in druge makroekonomske kazalce razvitosti po posameznih statističnih regijah, v katerih te banke opravljajo oziroma so opravljale svojo gospodarsko dejavnost vključno z analizo dostopnosti posameznikov do osnovne bančne infrastrukture, do poslovalnic in bankomatov.

Drugič, odbor priporoča Vladi, da pripravi celotno evalvacijo učinkov prodaje vseh podjetij, ki so v zadnjih desetih letih iz posrednega ali neposrednega večinskega lastništva Republike Slovenije prešla v večinsko lastništvo zasebnih ali tujih državnih lastnikov na zaposlenost, investicije in na druge makroekonomske kazalce razvitosti po posameznih statističnih regijah.

Tretjič, odbor priporoča Vladi, da opravi evalvacijo učinkov privatizacije vseh podjetij in bank v zadnjih desetih letih na reorganizacijo v proizvodnih in administrativnih dejavnosti, spet s poudarkom na tem kakšen je bil učinek na statistične regije.

Četrtič, priporočamo, da Vlada na podlagi pripravljenih evalvacij pripravi ukrepe za sanacijo škodljivih učinkov privatizacij s prednostno obravnavo gospodarsko in socialno najbolj občutljivih regij ter ukrepe, ki bodo efektivno preprečili nadaljnjo škodljivo privatizacijo podjetij in bank v državni lasti.

Če povem samo še par številk povem o neenakem razvoju. Zadnji podatki SURS-a kažejo, da je Zahodna Slovenija v letu 2017, to je zahodna statistična regija, glede na kupno moč članic EU dosegla 102 % povprečja Evropske unije, Vzhodna Slovenija je še vedno na pičlih 70 % in je šele na 212 mestu. Poleg tega se kažejo izjemne razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi regijami. Recimo BDP na prebivalca v Osrednji slovenski regiji, ki je najbogatejši, je bil kar za 41 % višji od nacionalnega povprečja, v Zasavski regiji pa skoraj za polovico 47 % nižji od nacionalnega povprečja, kar pomeni, da če te odstotke seštejemo je razlika med najbolj in najmanj razvito regijo na BDP kar 88,7 odstotne točke. Take razlike se pojavljajo s poudarkom, da – in vam bo lahko gospod Sitar povedal -, je Zasavje še pred par desetletji veljalo za eno od najrazvitejših regij oziroma regij z najbolje plačanimi delovnimi mesti v državi. Tam je stvar specifična zaradi premogovnika, termoelektrarne itd., ki so se jo na referendumu odločili zapreti, ampak to še ne pomeni, da smo lahko brezbrižni do slovenske periferije oziroma da jo obglavljamo na način kot sem prikazal prej, da dopuščamo, da se matice podjetij selijo iz malih mest v velika mesta oziroma ponavadi kar v Ljubljano in po drugi strani, da se podružnice podjetij po še manjših mestecih enostavno zapirajo in da ljudje ostajajo tam vse bolj odrezani od sveta okoli njih.