Hvala lepa. Lepo pozdravljeni!

Bom začela kar tam kjer je Milan končal. V Sloveniji smo bili v začetku navajeni zelo dobro sprejemati evropsko zakonodajo, hitro se prilagajati in strinjam se s tem, da zakaj bi sprejemali neke nižje standarde že tako od minimalnih in ne prevzemali nekih visokih standardov. Ne bom ponavljala vsega kar je že Milan nakazal, ampak dejstvo je, da smo v kampanji Socialni demokrati skupaj z našo evropsko poslansko skupino že pred letom nazaj v Sloveniji gostili Fransa Timmermansa, ki je postal in je danes vodilni obraz zelene politike in takrat smo že zelo glasno in jasno povedali svoja stališča in dali obljube. Zdaj, obljuba takrat, ki jo je sprejela tudi Evropska komisija in zaradi česar je dobila tudi našo podporo je bila, da bo ta evropski zeleni dogovor imel nek socialno pravičen prehod. In bistvo te obljube in tega zelenega dogovora je, da bremena preprosto ne smejo nositi ljudje in da morajo plačati ceno tisti, ki so ustvarili slabe pogoje. To gre za kapital predvsem industrije, onesnaževalcev, in če pogledamo preprosto eno od zavez, poštena obdavčitev, pošteni davki. Ne razumem zakaj danes še vedno nismo v situaciji, ko bi lahko pobirali davke. Kje je pravzaprav problem? 8 let nazaj sva že, se spomnim, v Evropskim parlamentu, s kolegico takrat, Mojca Kleva, imeli smo posebne odbore za davke in davčne oaze, ko smo na veliko in še danes poslujemo z njimi, sprejeli vrsto priporočil državam članicam kako omejiti davčne oaze. Imeli smo ocene, da na leto izgubimo približno milijardo evrov v davčnih oazah, stalo je to evropskega državljana okoli 2 tisoč evrov na leto. In preprosto to pošteno zbiranje davkov, ne na račun ljudi, ampak bolj industrije in onesnaževalcev, se mi zdi izjemno ključno. In če govorimo o jasnih priporočilih, ki smo jih postavili takrat v Evropskem parlamentu državam članicam, se sprašujem zakaj Slovenija tu ne more prevzeti neke vodilne vloge in sama začrtati to pot in prehiteti mogoče druge države članice. Pričakujem, da postavljamo res višje standarde, imamo ta potencial in dejansko želimo načrt, ki ne bo samo povedal kaj storiti, ampak bo povedal zelo jasno s kakšnimi sredstvi, na kakšen račun in koliko denarja bo za to šlo. Na vsak način se moramo v Sloveniji zelo jasno boriti za več denarja, da bomo sploh lahko sanirali tista najbolj problematična področja, Zasavje, Anhovo, Soško dolino in preprečiti moramo energetsko revščino.

Zdaj, če zaključim, zeleni dogovor je res ključen. Od začetka sestave tega Evropskega parlamenta imamo to praktično ves čas na dnevnem redu, tudi v pogovorih za novo finančno perspektivno in ključen del v tem zelenem evropskem dogovoru je res socialni del za ljudi. Upam, da boste lahko tudi izboljšali slabosti in pomanjkljivosti, ki so v tem predstavljenem načrtu, da bomo Sloveniji res zagotovili moderen in ambiciozen načrt za zeleno prihodnost. Sem pa zelo vesela in pozdravljam, da danes vlagamo resolucijo o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah, to smo storili v Evropskem parlamentu že dolgo nazaj in prav je, da Slovenija temu sledi, ker je to tudi poziv ne nazadnje ljudi.

Hvala lepa.