Ja, najlepša hvala.

Tisto kar bi pravzaprav želel izpostaviti, je v bistvu nek politični kontekst in pomembnost tega, da pravočasno tudi v slovenskem parlamentu razpravljamo o tovrstnih vprašanjih in tisto kar se je na evropski ravni bolj, manj jasno pokazalo je, da lahko samo skupaj rešujemo zadeve, torej Evropska unija je tisti nivo, znotraj katerega je pravzaprav potrebno okoljske in podnebne zadeve reševati in Evropa bo počela to tudi sama. Dokler drugih ne bo pripravila najprej po tisti klasični poti, v bistvu, da se prilagodijo, najverjetneje pa bo morala sprejeti tudi kakšne močnejše ukrepe, če bo seveda znala skupaj ravnati.

Tisto kar je Evropski parlament glede tega naredil in kjer se kaže neka razlika volj je, da je zadevo relativno ambiciozno zastavil. Vizavi tega kakšna je reakcija samih držav. Torej, ker imamo dva zakonodajalca, je nekako jasno, da bo v bistvu parlament bolj progresiven in da bodo države vlekle nazaj. In neko zelo podobno situacijo imamo pravzaprav glede na stanje v Sloveniji oziroma želel bi si, da bi imeli neko zelo podobno situacijo tudi tukaj. Da bi tudi tukaj zakonodajalec bil bolj progresiven in bi pravzaprav potem prišel do nekega kompromisa, ker je na drugi strani jasno, da druge tendence od Vlade, do samega gospodarstva, zadevo vlečejo v nasprotno smer. Zaradi tega je bilo ključno vprašanje, ki se je znotraj Evropskega parlamenta postavljal, je ali bomo razglasili podnebno krizo ali bomo razglasili pravzaprav izredne podnebne in okoljske razmere. In večina na tej točki je prevladala za to močnejšo verzijo, ki omogoča med ostalim hitrejše sprejemanje in postavljanje na dnevni red. Ni, postopkovno, vsaj to postopkovno neki parlament sam zavezuje na kakšen način ravna s temi zadevami. Dodatno zavezuje celotno Evropsko unijo v smislu tega, da je tako kot komisija tudi tukaj to vprašanje na prvem mestu, ker vsa druga vprašanja se morajo glede na to umikati. Pomeni najverjetneje tudi spremembe klasičnega načina razmišljanja gospodarskega, ker če ne bomo imeli okolja, pač nič ne pomaga v bistvu ustvarjanje profitov ali karkoli podobnega. Nič ne pomaga, če ni okolja, znotraj katerega bi lahko živeli. Zato me veseli, da je v bistvu tudi, kolikor sem obveščen, tudi naš parlament prišel do tega in da bo obravnaval podobno resolucijo kot jo je pravzaprav Evropski parlament sprejel o razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmer tudi v Republiki Sloveniji. To bo vizavi tistega kar je Vlada sprejela z nacionalnim programom, pravzaprav bolj optimistične variante, vsaj kar se samih ciljev tiče, to je bolj manj jasno oziroma bi moralo biti jasno, ker samo, če bo parlament zadevo peljal v to smer, potem je možno, da bomo prišli bližje tistim ciljem, za katere velja, da veljajo na ravni Evropske unije. Ker če ne bomo prišli tja, bomo imeli velik problem.

Kaj je še pomembno znotraj tega na tem globalnem nivoju? Predvsem to, da stroške ne razdelimo zopet med vse ljudi, ker niso vsi tisti ljudje tisti, ki so imeli koristi od uničevanja okolja. Ta vidik socialne vključenosti je daleč najbolj pomemben. Ker imamo že izkušnje kaj se zgodi, če se zadeva prevali zgolj na davkoplačevalce, je Francija klasičen primer kaj se zgodi, če zadeve niso bolj pravično razdeljene. In zdaj te rešitve s tako imenovanim pravičnim prehodom so vsaj kar se financ tiče, absolutno prenizki. In če ne bo prišlo do v bistvu dodatnega napora znotraj večletnega finančnega okvira, da bo za te politike, za te ambicije sprejet tudi ustrezni finančni okvir, pravzaprav bomo zelo težko karkoli naredili. Izgovarjati se na to, da moramo čakati na druge, pomeni v bistvu zgolj še potencirati situacijo v kateri smo pravzaprav danes in ki jo vidimo praktično vsak dan. Na takšen ali pa drugačen način, ne vem kaj ne moremo povezati s podnebnimi spremembami danes. Zato je to nekaj kar mislim, da je ključno in da je važno, da pravi čas tudi parlament zavzame stališče, kot so tudi številna druga vprašanja in žal se moram opravičiti, ker bom moral tudi zdaj na eno od takih iti, o recimo evropski minimalni plači. Prosto, so vprašanja, ki jih je treba pravi čas zastaviti, ker če Slovenija ne bo imela stališča na točki, ko se oblikujejo zadeve, bo prepozno. In tukaj smo takrat tam, na tej točki, ko se oblikujejo, hkrati bi si pa želel malo večjo ambicioznost Evrope, je to mogoče malo lažje reči, malo večjo ambicioznost kot je, ne se zgolj, ne sprejemati že a priori nižje cilje kot so tisti, ki se nekako zastavljajo in kot so bili v, na ravni, dajmo reči načrtovanja evropske zakonodaje že pravzaprav tudi z glasovanji in drugače potrjeni.

Hvala.