Hvala lepa.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 27. nujni seji, 20. februarja, kot matično delovno telo obravnaval Predlog stališča Republike Slovenije do sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropsko ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski zeleni dogovor, ki ga je 13. februarja Državnemu zboru, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije, posredovala Vlada. Dopolnilno obrazložitev k predlaganemu dokumentu je podal državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, Marko Maver. Poudaril je, da je Evropska komisija 11. 12. 2019 predstavila tako imenovani evropski zeleni načrt, ki je nova razvojna paradigma. V načrtu predlaga okvir in korake kako bo pristopila k rasti, katere cilje preobraziti Evropsko unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Zeleni načrt torej naslavlja sklop politik za preobrazbo gospodarstva. Mednje sodi krepitev podnebne ambicije, v okviru katere se predlaga evropski podnebni zakon, ki bi določil cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Na podlagi nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov bo pripravljena ocena ali bo treba iti v višanje ciljev, ki so sedaj postavljeni do leta 2030 in s tem v spremembo evropske zakonodaje. Predvideva bolj ambiciozno strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam in uvedbo ogljičnega uvoznega davka, če na globalni ravni ne bo ustreznega odziva na nujnost zmanjšanja emisij. Posebej so naslovljeni tudi razogljičenje energetike v smeri čiste, cenovno dostopne in varne energije. Razogljičenje prometa z uvajanjem trajnostne in pametnem obilnosti ter razogljičenje industrije v čisto in krožno gospodarstvo. Predvideno je tudi zmanjšanje rabe virov v gradbeništvu, zelenitev kmetijske politike, nov strateški dokument na področju ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti, več strateških dokumentov, s katerimi si bo Evropska unija prizadevala za ničelno onesnaženje za okolje, brez strupov ter nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo. Prav tako Evropska komisija ugotavlja, da bodo za prehod v brezogljično gospodarstvo potrebna velika vlaganja iz javnih in zasebnih virov. Za izvedbo naj bi bilo potrebno tisoč milijard evrov v naslednjih 10 letih. Predstavljen je že naložben načrt za trajnostno Evropo, ki vsebuje nabor ukrepov za financiranje predvidene zelene tranzicije. Iz proračuna Evropske unije bodo v ta namen zagotovljene 503 milijarde evrov. Sklad Invest EU bo povečal javne in zasebne naložbe za 279 milijard evrov, iz skladov kohezijske politike je predvidenih 108 milijard evrov, iz Evropske investicijske banke, ki se bo imenovala Podnebna banka, pa bo do leta 2025 namenjenih 50 procentov investicij za okoljske in podnebne ukrepe. Za pomoč pri prestrukturiranju oljično bolj intenzivnih regij pa je Evropska komisija predvidela posebni sklad za pravičen prehod, katerega vrednost bo 7,5 milijarde evrov.

V razpravi je Poslanska skupina Levica izpostavila, da je Evropska komisija ocenila, da bi bilo za doseganje podnebnih ciljev Evropske unije do leta 2030 potrebno nameniti 260 milijard evrov letno, kar pomeni, da je predvidenih tisoč milijard evrov bistveno premalo. V primerjavi s tem pa je bilo za reševanje bank v času finančne krize v desetih letih namenjeno 4 tisoč 200 milijard evrov. Namesto, da bi se v Evropskem zelenem dogovoru načrtovale obsežne javne investicije v zeleno tehnologijo in infrastrukturo, je njegov temelj subvencioniranje zasebnega kapitala, ki mu bo omogočeno cenejše zadolževanje za zelene projekte. V osnovi sicer to ni napačno, vendar pa je lahko pričakovati, da bo v primeru naslednjih oziroma propadlih zasebnih investicij breme odplačevanja spet preloženo na pleče davkoplačevalcev Evropske unije, podobno kot je bilo to v primeru reševanja bančnih lukenj. Po njegovem mnenju bi bilo v predlogu stališča treba izraziti kritiko finančnega dela Evropskega zelenega dogovora, tudi z vidika strogih fiskalnih pravil, ki omejujejo investicijski potencial držav pri vlaganjih v zeleno tehnologijo in kritiko EU, ker ne vključuje Evropsko centralno banko v vlaganja oziroma investicije za zeleno obnovo evropskega gospodarstva.

S strani Poslanske skupine SDS je bilo poudarjeno, da smo v primerjavi z nekaterimi državami v razvoju na področju varstva okolja desetletja pred njimi. Posledično na globalni ravni ne bo doseženega bistvenega napredka na področju boja proti podnebnim spremembam, če ne bodo bistveno več k temu začele prispevati največje onesnaževalke, kot so na primer Indija in Kitajska. V zvezi z ravnanjem Slovenije na tem področju pa je bilo predvsem opozorjeno, da bi morala država nameniti več pozornosti potencialu geotermalne energije, več sredstev nameniti za subvencioniranje menjave malih kurilnih naprav in posodobitvi železniških povezav, ki bo omogočila prenos večjega deleža cestnega prometa na železnice.

V Poslanski skupin SAB pa pozdravljajo napore ministrstva, pristojnega za promet, pri njegovih ukrepih na področju posodobitve in nadgradnje obstoječe železniške infrastrukture in izboljšav na področju javnega potniškega prometa. Poleg tega je bilo poudarjeno, da bo verjetno največji izziv na področju razogljičenja predstavljalo področje energetike, saj bomo morali v naslednjih 20 letih nadomestiti dve tretjini obstoječih proizvodnih zmogljivosti za področje električne energije. Dejstvo je, da glede načina kako to storiti še nimamo doseženega konsenza, bistveno pa je, da v zvezi s tem dosežemo razumen, racionalen in socialno pravičen dogovor.

Poslanska skupina SMC je izrazila podporo predlogu stališča, ob tem pa je bilo v zvezi z ambicijo Evropske unije po vodilni vlogi v svetu poudarjeno, da se glede tega zastavlja vprašanje kako namerava Evropska unija zaščititi svoje gospodarstvo pred okoljsko spornimi proizvodi iz držav v razvoju in držav, ki sicer spadajo med razvite države, pa njihova zakonodaja na področju varstva okolja ni primerljiva z zakonodajo Evropske unije.

V zvezi z izpostavljenimi vprašanji, mnenji je po razpravi nekatera dodatna pojasnila podal državni sekretar za Okolje in prostor Marko Maver.

Odbor je v razpravi v skladu z drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora sprejel naslednje mnenje: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira predlog stališča Republike Slovenije do sporočila Evropske komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij, Evropski zeleni dogovor, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.«