Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni, poslanke in poslanci, tudi gostje.

Zdaj, glede stališča do zelenega dogovora, verjetno veste, da je Evropska komisija v začetku decembra lani predstavila ta okvirni zeleni načrt, s katerim želi Evropo preobraziti v zeleno oziroma trajnostno in pa socialno pravično celino, ki bo temeljila na, do leta 2050 na neto ničelnih izpustih toplogrednih plinov in v katerem bo rast ločena od rabe virov. Sem prepričan, da ste si ta dokument že pregledali oziroma ste seznanjeni, tako da bi pošel do posameznih točk tega dokumenta, tukaj pa naj izpostavim, da gre pri tem za nek okviren, okvirno stališče do tega dokumenta, ker posamezne točke zelenega dogovora bodo predstavljene v prihodnjih mesecih. Naslednji teden, 4. marca bo predstavljen tale podnebni zakon in potem v prihajajočih mesecih tudi posamezne specifike vseh teh vsebin zelenega dogovora.

Zdaj, zeleni načrt med glavnimi točkami naslavlja krepitev podnebnih ambicij. Evropa je bila jasna, da želi postati podnebna oziroma ogljično nevtralna celina do leta 2050. Na podlagi tega bo tudi razprava o nadgraditvi ciljev do leta 2030, to bo na podlagi pregleda energetsko podnebnih načrtov. Kot veste, je Vlada včeraj sprejela načrt za Slovenijo, Evropa bo zdaj pripravila pregled teh načrtov in potem tudi oceno po potrebi višanja teh ambicij do leta 2030. Glede same krepitve si Evropa prizadeva seveda bolj ambiciozno strategijo tudi na področju prilagajanja podnebnim spremembam in pa blaženja, se pravi zmanjševanja emisij.

Naslovljeno v sklopu tega je tudi razogljičenje energetike, razogljičenje prometa in pa industrije v preobrazbo industrije v čisto in pa seveda industrijo, ki temelji na krožnem gospodarstvu. Predvideno je tudi zmanjšanje rabe virov v gradbeništvu, zelenitev kmetijske politike, pripravljajo se novi strateški načrti na področju ohranjanja narave in pa biotske raznovrstnosti. Tudi nekateri drugi dokumenti si… V okviru nekaterih drugih dokumentov si bo EU prizadevala na ničelno onesnaževanje, za okolje brez strupov in pa tudi nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo. Hkrati se Evropa zaveda tudi, kot sem že omenil, želi postati vodilna oziroma želi ostati vodilna celina na področju boja proti podnebnim spremembam, tako da si tudi prizadeva, da bo to ambicijo ohranjala na mednarodni ravni, tako da ob prihajajoči podnebni konferenci želi to ambicijo svojo, s konkretnimi koraki pokazati tudi drugim državam, državam v razvoju in pa tudi nekaterim drugim vodilnim silam, da gre v to smer in s tem držati ambicijo, ne samo na ravni EU, ampak tudi na globalni ravni, ker se zavedamo, če Evropa naredi svoj delež, če druge države ne bodo naredile svojega deleža, se bo zelo težko spopasti s to podnebno krizo.

Kar se tiče financiranja, je komisija ugotovila, tudi za prehod v to brezogljično gospodarstvo bodo potrebna velika vlaganja. Za samo izvedbo naj bi bilo potrebno tisoč milijard v naslednjih desetih letih. Predstavljen je bil tudi že naložbeni načrt za trajnostno Evropo. Mogoče bi na kratko omenil, da bo iz proračuna EU namenjenih 503 milijarde evrov, sklad Invest EU bo povečal javne in zasebne naložbe za 279 milijard, iz skladov kohezijske politike je predvidenih 108, iz Evropske investicijske banke, ki naj bi se preimenovala v tako imenovano podnebno banko pa bo do leta 2025 namenjenih 50 procentov investicij za okoljske in podnebne ukrepe.

Kot sem že tudi na začetku omenil, bo ta prehod v brezogljično gospodarstvo, bo moralo biti pravično. V ta namen Evropa vzpostavlja tudi tako imenovani mehanizem za pravičen prehod, v sklopu katerega spada tudi sklad za pravičen prehod. Neke ocene za Slovenijo pomenijo, da bo iz tega naslova, iz teh 7,5 milijard evrov nepovratnih sredstev, bi Slovenija pridobila 92 milijonov in skozi teh 92 bi potem tudi skozi privatna vlaganja naj bi prišli nekje do 1,3 milijarde, ki bi bile namenjeni za preobrazbo tega gospodarstva oziroma za prestrukturiranje te premogovne regije. V sklopu tega, verjetno ste seznanjeni, Ministrstvo za infrastrukturo vodi tudi delovno skupino za prestrukturiranje premogovne regije. Tukaj je nekako načrt, da se bo do konca leta pripravil podroben načrt. Tukaj sodeluje tudi Evropska komisija, je namenila nekatera sredstva, tako da kar se tiče prihodnosti premogovne regije in pa seveda kako te delavce prestrukturirati, opustiti rabo premoga bo nekje končan do konca letošnjega leta oziroma v začetku naslednjega leta. Kar se pa tiče samega stališča do zelenega dogovora, kot sem že omenil, Slovenija pozdravlja ta evropski zeleni dogovor kot nek okvir določitve pristopa EU k trajnostni rasti in pa seveda prehod v nizko ogljično oziroma krožno gospodarstvo. Tako naklonjeni smo tudi pripravi samega podnebnega zakona, katerega podrobnosti bodo predstavljene v začetku naslednjega tedna. Zavzemamo se tudi za morebitno prilagoditev ciljev do leta 2030, seveda ob predpostavki, da se pripravijo podrobne analize kaj bi to pomenilo za posamezne države. Tudi v okviru ukrepov za čisto energijo si bomo prizadevali za upoštevanje nacionalnih okoliščin, kot na primer delež območij Nature. Pozdravljamo tudi predvideni akcijski načrt za krožno gospodarstvo in pa kot sem že omenil, se zavzemamo to zato, da bo ta zelen dogovor uspešen le, če bodo te ambicije prenesene tudi na globalno raven, tako da se zavzemamo za ambiciozno ravnanje EU tudi na globalni ravni, tudi v okviru letošnje CoP konference, ki bo konec leta v Glasgowu in pa seveda, da se bodo te, da se bodo dosegli konkretni rezultati, da bo potem, ko bo Slovenija predsedovala EU, v sklopu katere bomo morali tudi mi predsedovati oziroma voditi stališča EU v okviru mednarodnih pogajanj, da se bo ta ambicioznost obdržala oziroma že izvajala. Tako da toliko mogoče zaenkrat, pa bom potem za vprašanja.