Najlepša hvala za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gostje! Uvodoma bi želela ugotoviti, da ima ta zakon o interventnih ukrepih dva ključna sklopa rešitev za sanacijo bolnišnic. Se pravi prvi sklop zajema enkratne ukrepe za finančno sanacijo poslovanja zdravstvenih zavodov. Te so zagotovitev sredstev iz državnega proračuna za pokrivanje 80 % presežkov odhodkov nad prihodki bolnišnic iz preteklih let in to na dan 31. 12. 2016 v znesku 136 milijonov evrov. Potem odpis neplačanih terjatev Ministrstva za zdravje iz naslova združevanja amortizacije v znesku 7 milijonov evrov in sprememba plačilnih rokov za javne zdravstvene zavode. Drugi sklop ukrepov pa zajema izvedbo sanacije v javnih zdravstvenih zavodih, ki so prejemniki sredstev po tem zakonu.

V povezavi z določbo zadevnega zakona, po katerem se javnim zdravstvenim zavodom zagotavljajo sredstva iz državnega proračuna za pokrivanje presežkov odhodkov nad prihodki iz preteklih let, je treba upoštevati, da poleg pogoja, da so do sredstev upravičeni le tisti javni zavodi, ki izkazujejo takoimenovano izgubo v preteklih letih, zakon določa še namensko porabo navedenih sredstev.

Vlada kot predlagateljica zakona je v predlogu interventnega zakona, ki ga je v sprejem posredovala Državnemu zboru, določila, da smejo javni zdravstveni zavodi enkratna transferna sredstva za pokrivanje presežkov odhodkov nad prihodki iz preteklih let nameniti za plačilo zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev za dobavljeno blago in opravljene storitve, ki izhajajo iz naslova opravljanja javne službe po starosti zapadlosti teh neplačanih obveznosti, potem plačilo posojil v okviru enotnega zakladniškega računa države in do komercialnih bank najetih za financiranje tekoče likvidnosti in tekoče plačilo dobavljenega blaga in opravljenih storitev, ki izhajajo iz naslova opravljanja javne službe.

Na to tretjo alinejo pa je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora v povezavi z ureditvijo, po kateri je mogoče enkratna transferna sredstva porabiti tudi za tekoče plačilo dobavljenega blaga in opravljenih storitev, opozorila, da je takšno urejanje vprašljivo v smislu ali sploh gre za namensko uporabo sredstev za namene sanacije in doseganje finančne stabilnosti. Zaradi tega naj bi predlagatelj zakona pojasnil ali raba teh sredstev po tretji alineji še sodi v okvir namena zakona, se pravi v namen tega interventnega zakona, in to tudi obrazložil.

Se pravi na podlagi navedenega mnenja je takratni Odbor za zdravstvo vložil amandma, s katerim se je možnost tekočega plačevanja dobavljenega blaga in opravljenih storitev, ki izhajajo iz naslova opravljanja javne službe, iz interventnega zakona črtala.

Tukaj pa še posebej opozarjamo, da Zakon o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov res ne določa izrecno datuma zapadlosti neplačanih obveznosti, je pa že z jezikovno razlago zapadla obveznost, ta pojem je treba razumeti tako, da gre za pretekle obveznosti in ne za tiste, katere obveznostih sploh še niso bile prevzete oziroma tiste, ki bodo šele nastale v prihodnosti in zapadle v bodočnosti. Posledično ni mogoče razlagati zakona tudi na način, da obdobje uporabe interventnih sredstev ni časovno omejeno. Kljub temu, da bi bilo mogoče kot namensko porabo interventnih sredstev šteti zgolj tiste obveznosti, ki so zapadle do dneva uveljavitve interventnega zakona, to je bilo 30. 9. 2017, je Vlada zavzela stališče, da se v tem primeru uporabi inštitut razumnega roka, se pravi to je pomenilo, da se kot zapadle obveznosti štejejo tiste zapadle obveznosti, ki so zapadle v plačilo ne samo do dneva uveljavitve interventnega zakona, pač pa tudi tiste, ki so zapadle do dneva prejema interventnih sredstev, to je bilo do 30. 11. 2017 oziroma dva meseca kasneje po uveljavitvi zakona.

Poudarjamo, da interes ali namen Vlade nikakor ni bil, da zahteva plačilo interventnih sredstev. Hkrati pa morajo biti ta sredstva namensko porabljena za sanacijo zatečenega stanja, nikakor pa ne za financiranje teh tekočih obveznosti. Hvala lepa.