Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Lepo pozdravljeni. Spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni! Ministrstvo za zdravje k tej tematiki pristopa z vso resnostjo in odgovornostjo. Vendar pri tem moramo poleg nezavidljivega finančnega stanja nekaterih bolnišnic upoštevati tudi veljavne predpise in javne finančne zmožnosti državnega proračuna.

Zakon o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija je bil sprejet v septembru 2017. Na podlagi vlog bolnišnic za pokrivanje presežka odhodkov nad prihodki je 15 javnih bolnišnic iz državnega proračuna dne 30. 11. 2017 prejelo sredstva v skupni višini 135.685.281 evrov.

Omenjeni zakon ne določa konkretnega datuma, na katerega se ugotavlja zapadle neplačane obveznosti, zato je potrebno pri razlagi izhajati iz samega namena zakona. Ob presoji določbe zakona je treba upoštevati njegovo naravo, da gre za takoimenovani interventni zakon z nujno potrebnimi interventnimi ukrepi, ki bodo sanirali negativne rezultate javnih zavodov iz preteklih let. Pri razlagi zakona je potrebno uporabiti institut razumnega roka, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do razlage, da se za neplačane zapadle obveznosti štejejo zgolj tiste, ki so bile zapadle na dan 31. 12. 2016, torej v obdobju, ko je bil presežek odhodkov nad prihodki prikazan.

Eden izmed glavnih ciljev interventnega zakona je izvedba enkratnih ukrepov za finančno sanacijo poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, ki se v skladu z namenom zakona zaključijo z datumom prejema sredstev, to je 30. 11. 2017. Obveznosti zavodov, ki so zapadle po tem datumu, predstavljajo tekoče izdatke.

Poslanke in poslanci so podali predlog za sprejem avtentične razlage 7. člena, saj menijo, da poraba prejetih sredstev iz proračuna ni časovno omejena. Namen določbe naj bi bil, da javni zdravstveni zavodi denarna sredstva porabijo le za zapadle neplačane obveznosti do dobaviteljev, ki so nastale z izvajanjem javne službe in ne za plačilo obveznosti z naslova stroškov dela ali za obveznosti iz naslova tržne dejavnosti.

Ministrstvo za zdravje se z omenjeno razlago ne strinja iz večih razlogov, zato ker predlagana avtentična razlaga 7. člena predrugači zakonsko določbo, na katero se nanaša in torej ni dopustna, saj ne gre za avtentično razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev interventnega zakona. Spremembe in dopolnitve zakonov ne morejo biti predmet avtentične razlage, temveč so lahko predmet zakona, ki mora biti sprejet v zakonodajnem postopku. Menimo pa, da glede na vsebino in namen zakona niti ni smiseln.

In končno mnenje. Glede na navedeno Ministrstvo za zdravje ne podpira predloga sprejema avtentične razlage 7. člena Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, saj meni, da sta vsebina in izvajanje določb omenjenega zakona jasna in nedvoumna. Hvala, predsednik.