Hvala lepa, predsednik. Pred nami je obravnava obvezne razlage, ki je nastala na podlagi različnih težav pri samem izvajanju interventnega zakona in pa predvsem različnih tolmačenj, ki so nastala v tem obdobju. Namreč verjetno smo si, če ne drugače edini v zadevi, da pravzaprav zakon lahko razlaga samo Državni zbor, nikakor ne ministrstvo ali pa kdo drugi, ki si včasih vzamejo to kot del svojih nalog, da to tolmačenje podajajo in ponujajo naokoli, razen seveda v primeru kadar gre za sodišče oziroma kadar gre za ustavno presojo, skladnosti in podobno.

Kar se pa tiče obvezne razlage pa je treba poudariti na samem začetku manjši uvod zakaj smo sploh sprejeli interventni zakon, kjer smo zagotovili 136 milijonov evrov javnim zavodom oziroma bolnišnicam v Republiki Sloveniji. Ker so se znašle v določenem trenutku v neizhodnem položaju. Vsi se spomnite te razprave, tisti, ki ste seveda sodelovali pri sprejemanju tega interventnega zakona kaj je pravzaprav takrat pomenilo za slovenske bolnišnice, ko so jim grozile, nekaterim pa celo dejansko tudi v praksi se je to izvajalo, da dobavitelji niso več dobavljali določene opreme oziroma celo grožnje z odpovedanimi pogodbami, ker preprosto bolnišnice niso bile več sposobne plačevati starih dolgov oziroma terjatev, ki so jih bremenile v finančnem smislu.

Ministrstvo je v takratnem obdobju leta 2017 predlagalo Predlog zakona na Vlado, ki ga je sprejel in posredoval v Državni zbor in smo ga kot takega tudi sprejeli. Kje je pravzaprav kleč cele zgodbe tega interventnega zakona? Predvsem to, da v zakonu ni bilo nobenega presečnega roka, ker ga tudi ni predvideval in sam sem prepričan, ker sem tudi sodeloval pri sprejemu tega zakona, da to tudi nikoli ni bilo predvideno, da se to postavi v sam zakon. Hudič pa nastane v podrobnostih, ko ugotovimo, da je pravzaprav Ministrstvo za zdravje skupaj z Ministrstvom za finance v fazi preverjanja porabe javnega denarja, kar je tudi prav, da se ne bomo narobe razumeli in zato imamo te institucije in nenazadnje tudi inšpekcijsko proračunsko službo, ki preverja ali se sredstva porabljajo v skladu z zakonom, kot je to tudi predvideno. In temu primerno so nastajali problemi že v samem začetku, ker so različno tolmačili kje je ta presečni datum ali od takrat, ko je bil zakon sprejet ali od takrat, ko je bil denar prejet, ali bi bilo to končno proračunsko leto, obračunsko leto ali karkoli že.

Dejstvo pa je, tisto kar danes vemo, da so bile bolnišnice različno obravnavane. Ene tako, druge drugače. To so danes dejstva. Temu potrjuje tudi dejstvo, samo kot primer, danes obravnavamo v bistvu štiri bolnišnice: Splošno bolnišnico Celje, Slovenj Gradec, Trbovlje in Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj. Kar smo govorili na samem začetku 136 milijonov je bilo podeljenih teh sredstev. Za lažje razumevanje, danes se pogovarjamo o vračilu 1,8 milijona evrov na okroglo povedano. O tem znesku se pogovarjamo. Ne več o 136 milijonih.

In da bo še bolj jasno. Več kot jasno je, da ustanovitelj vseh javnih zavodov je Republika Slovenija in v tem imenu tudi Vlada Republike Slovenije izvršuje ustanoviteljske pravice in potem posamezno ministrstvo, v tem primeru Ministrstvo za zdravje, ki bdi nad izvajanjem ustanoviteljskih pravic in seveda temu primerno tudi sprejema in predlaga Vladi ustrezne ukrepe.

Vlada je prejšnji teden sprejela, pred kratkim bom raje rekel, sklep, da je zavrnila pritožbe bolnišnic za to, da jim ne bi bilo treba vrniti tega denarja. Zakaj je to pomembno? Pomembno je predvsem zaradi tega, ker stojijo na stališču, da zakon tega ne interpretira tako kot si je interpretirala proračunska inšpekcija. Ministrstvo za zdravje je podalo zelo jasen predlog oziroma sklep, da tega ne podpira in Vlada je temu primerno odreagirala in sprejela in zavrnila vse pritožbe.

Zakaj je to pomembno? Pomembno je samo zaradi enega razloga. Mi vsi vemo, da javni zavod, če konča v minusu, ima pravico, da razliko pokrije ustanovitelj v vsakem primeru. Seveda pa je razlika ali to razliko pokrije ustanovitelj iz proračuna na podlagi zahteve, ker se je javni zavod znašel v minusu ali se to zgodi tako, da v tem primeru, če bi obravnaval izvajanje zakona tako kot je prvotno predviden, do tega odvzema teh sredstev sploh ne bi prišlo. Pomembno je predvsem zato, ker je več kot jasno, verjetno bodo za mano predstavniki javnih zavodov tudi povedali iz svojega vidika kaj to dejansko pomeni, da se bo začel postopek na podlagi sanacijskega odbora, ker veste, da v skladu z interventnim zakonom so bili imenovani tudi sanacijski oziroma upravni sanacijski odbori. V bistvu so se direktorji oziroma uprave prekvalificirali v te odbore in na podlagi tega je več kot jasno, da bodo ti direktorji zamenjani. Izguba pokrita, problem pa bo ostal, ker bo še vedno primanjkljaj v nadaljevanju, ker sredstva v višini 136 milijonov niso bila 100 % tistega, kar je manjkalo tem javnim zavodom, ampak samo v višini 80 %, potem pa po določenem ključu tudi različno razdeljeni med same javne zavode.

Ob tem dejstvu, da so bile narejene zunanje revizije, ki so več kot jasno govorile in pregledale finančno stanje in poslovanje teh bolnišnic in to je bilo poslano tudi na Ministrstvo za zdravje in takrat ni bilo nobenih težav in nobenih problemov. Problemi nastanejo šele kasneje. Kako je do tega prišlo, bo verjetno razprava v nadaljevanju. Danes s to avtentično razlago, bom zelo preprosto povedal, razložimo to, kar je bil osnovni namen. Javnim zavodom dati denar, da pokrijejo pretekle izgube. Tudi zaradi tega, ker danes še vedno nimamo narejenega takšnega načina, da bi ti javni zavodi lahko poslovali bistveno bolje kot v danih razmerah in v dani situaciji na podlagi današnje še veljavne zakonodaje pravzaprav sploh lahko delajo.

Na eni strani imamo zdravstveno blagajno, ki ima svoja pravila s svojimi dogovori in načinom izplačevanja sredstev, drugo je na kakšen način bolnišnice sploh lahko izvajajo program in tretje je sama sanacija, ki je potekala kot je potekala. Zato predlagam, da po obravnavi tudi to obvezno razlago sprejmemo. Rešpektiram mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki se je opredelila do tega vprašanja, vendar verjamem, da je to v bistvu na nek način edino pravilno, da se opredelimo do tega vprašanja in o tem tudi primerno odločamo.

V nadaljevanju se bom oglasil na posamezne razprave, tako da verjamem, da bo razprava zanimiva. Hvala.