Hvala za besedo gospa predsednica. Vse to, kar je bilo zdaj izrečenega je seveda neresnično in ne pije vode v nobenem oziru in bomo šli od primera do primera in vam pojasnili, kaj je v resnici res.

Kar se tiče mojega nadaljevanja dela iz Trbovelj tukaj v Ljubljani. Vse tisto, kar je zdaj gospod predlagatelj govoril v resnici je to skupek polresnic, niti ne na kakršenkoli način resnic, ampak prej v resnici laži, medijskih manipulacij in tako naprej. Če gremo kar po vrsti, v tistih primerih, ki so navedeni, pa začnemo pri JAK-u, ki je najbolj svež primer. JAK je Javna agencija za knjigo, minister za kulturo tam nima nobene ingerence menjati vodstvo. Kar se tiče Frankfurta, to je dosegel bivši direktor JAK-a, ne zdajšnja direktorica JAK-a. In mene je strah, samo toliko v komentar, da tisto, kar naj bi se zgodilo s slovensko knjigo v Frankfurtu, ne bo slavje slovenske knjige, ampak pogreb slovenske knjige, če se bo to nadaljevalo. Ampak, če se je Svet javne agencije odločil tako, kot se je odločil je tudi vsa odgovornost zdaj za nadaljnje poslovanje v resnici na Svetu javne agencije.

Kar se tiče filma na začetku, če gremo zdaj na začetek, sredstva so se seveda povečala. Povečala so se toliko, kolikor je dopuščalo sprejetje državnega proračuna. Zadeve bi rešil kulturni evro, ki je naš velik uspeh v prvem mandatu, v prvem polletju smo dosegli 122 milijonov dodatnih sredstev iz integralnega proračuna za kulturo in iz tistega naj bi se črpal tudi denar za film. Moram vam tudi na tem mestu tudi povedati, da smo še sedaj sredi pogajanj z drugimi ministrstvi, da dosežemo davčne olajšave po vzoru na Hrvaško, ki bi omogočili veliko izdatnejše financiranje slovenskega filma kot je to možno sedaj. Kar se tiče kulturnega evra je bil ta zakon sprejet po moji zaslugi, ne po vaši. Me pa preseneča, da operirate s takšnimi potem dejstvi v narekovajih, da mi rečete, da sem jaz postal del nekakšne elite, nekakšne kulturniške mreže, ki vse obvladuje. To je postavila namreč Levica, vi, ki se deklarativno proglašate za zaščitnike ubogih malih samozaposlenih v kulturi in tako naprej, ste se ob vseh teh primerih postavili na stran nomenklature, ki vse to obvladuje že desetletja. In to je, kar se mene tiče žalostno, pa zmagujte z glavo kolikor hočete.

In kar se tiče Moderne galerije, kako si sploh upate na tem mestu, sploh v javnosti govoriti, da jaz nekaj bom zamenjal, nekaj bom naredil, v resnici ni še nič odločeno. Gospa bivša direktorica je trenutno vršile dolžnosti. V javnosti operirate z imeni, blatite ljudi in isto je v primeru Slovenske filharmonije. Po časopisih se navajajo imena nekih mojih sodelavcev, ki naj bi bili sive eminence politkomisarji, ne vem kaj, da naj bi kadrovali po celi Sloveniji na področju kulture. K meni tudi osebno prihajajo razna grozilna pisma, ne vem kaj še vse, mnenjski voditelji, kulturniki, časopisne hiše nam grozijo, da nas bodo razpeli, če bomo omenjali kogarkoli. Nihče ni bil v resnici zamenjan. Vse, kar sem jaz v tem slabem letu mandata postoril je to, da smo Opero in balet po treh neuspelih razpisih vzpostavili kot tvoren koheziven javni zavod, ki je začel delovati in zmanjševati svojo izgubo. Isto se je začelo dogajati lani s filharmonijo. Ko sem jaz izvedel, da se tista luknja, finančna namreč, povečuje in to zelo, vsak mesec bolj, sem poklical gospo direktorico in ji predlagal, da mogoče bi bilo pametno, da prepusti mesto drugemu in naj gre v zaslužen pokoj, za katerega pogoje je že takrat izpolnjevala. Kaj se je zgodilo naprej? Ona je seveda to vehementno zavrnila in vztrajala na svoji poti, češ da je to politično in začela je operirati z imenom bivšega ministra. Bivši minister je bil nekaj časa, naj bi bil direktor Opere in Baleta, nekaj časa naj bi bil direktor filharmonije, nekaj časa naj bi bil direktor celo Moderne galerije in zdaj nazadnje slišim, da naj bi bil celo direktor Lutkovnega gledališča. Ali smo normalni v tej državi ali kaj se gremo? Vse, kar je prav. Filharmonija je jeseni na zimo implodirala same vase. Nezaupnico vodstvu je izreklo in svet zavoda in strokovni svet. Vsi verjetno veste, ste spremljali po časopisih, kaj se dogaja s filharmoničnim društvom, šefom orkestra. Kaj se je tam vse počelo. Gospa nima strateškega načrta. Nič od tega ni, kar bi moralo, tako pomembno, najbolj pomemben javni zavod skoraj v državi imeti. Katastrofa. In potem od mene se pričakuje, da naj bi tako kot ona operiral z enimi imeni in tam na nas letijo očitki, da so sive eminence moja 22 let stara sodelavka, do 90 let starega gospoda, ki je že zdavnaj v zaslužnem pokoju in tako naprej in tako naprej in tako naprej. Filharmonija pa med tem gre rakovo pot, organizacijsko in vsebinsko. Tehnični muzej. Upravni postopek, ki je v teku ni v nobeni meri, na noben način prejudiciral moje odločitev, ampak jo je samo zadržal, dokler se ne raziščejo vse okoliščine, kjer se je pač bivša direktorica pritožila. Upravna odločba, ki je zdaj… o tem bo odločajo višje sodišče. Upravna odločba, ki je sedaj pravnomočna ne ukinja moje odločitve. Ona je vršilka dolžnosti. V zadnjih petih letih je preselila Upravo Tehničnega muzeja iz Bistre v tobačno v Ljubljano. Vodstvo Tehničnega muzeja Bistra vodi Tehnični muzej Bistra iz Ljubljane. Delo od doma. To je tako kot da bi jaz vodil ministrstvo iz Trbovelj. V petih letih niso bili sposobni vzpostaviti ene usmerjevalne table, ki bi kazala, recimo najbolj pomembno in največjo zbirko starodobnih avtomobilov bivšega predsednika Tita. V petih letih niso bili sposobni zagotoviti dostopnosti gibalno oviranim. V petih letih niso bili sposobni zagotoviti, da se bistra celo leto ogreva čez zimo. Tehnični muzej Bistra kot eden izmed draguljev naše tehnične dediščine je čez zimo 3,4 mesece zaprt. Kaj bi vi storili na mojem mestu? Bi podaljšali mandat še za pet let? O čem pa mi res sploh tukaj govorimo. O kakšnem političnem kadrovanju, koga ali kaj? Toliko za uvod.