Dokler sva se srečevala v Trbovljah kot rečeno sem imel o gospodu Pozniču dobro mnenje. Videl sem ga kot človeka, ki je poskušal kraju vdihniti novo življenje skozi neko sinergijo umetnosti. Na eni strani vzpostavili so virtualni muzej festival Speculum Artium in po drugi strani skozi podporo novim industrijam, preko katerih sem tudi sam verjel bi lahko ta kraj dobil novo življenje. Skratka, takrat sem vaše delo ocenjeval kot delo nekoga, ki razume razvojne potenciale in jih poskuša razvijati. Taka pričakovanja smo, ko ste bili imenovani za ministra tudi obdržali. V Poslanski skupini Levica vašemu imenovanju nismo nasprotovali. In moram reči, da smo po enem letu vašega dela razočarani.

Prvič smo razočarani, ker niste uspeli prepoznavati razvojnih potencialov tam, kjer smo bili, če spomnim člane in članice tega odbora, smo pred dobrim letom in pol soglasno sprejeli sklep, da je film v Sloveniji panoga, ki jo je treba podpreti in da je treba sredstva za film podvojiti, to je bil soglasen sklep odbora in zelo jasen okvir mandata ministru. Teh sredstev ni in film stagnira še naprej oziroma se bo nadaljevalo to, kar vidimo, da potem, ko nek režiser ali pa nek producent naredi neko prebojno stvar v tej umetnosti ponavadi nekaj let ne dobi projekta in so zato vsi od Roka Bička naprej primorani iti kruh iskat kam drugam. Skratka razvojnih potencialov Zoran Poznič kot minister ni prepoznal in ni razvijal. Še več, glavni del njegovega delovanja, ki je bil kadrovanje je šel v obratno smer. Tam ne samo razvojnih potencialov ni razvijal, ampak jih je, tam kjer so bili aktivno uničeval. Namesto, da bi kolektive v kulturi in vodstva inštitucij, ki delajo dobro bila temu ustrezno nagrajena, vidimo ravno obratne prakse. Če mi dovolite, saj boste verjetno tudi gostje precej povedali na to temo, ampak za par otvoritvenih besed bi se oprl na nekaj primerov. Prvi je Moderna galerija. V Moderni galeriji imamo vodstvo, ki je obnovilo galerijo, ki je odprlo nov muzej sodobnih umetnosti na Metelkovi leta 2011, ki povečuje obisk, ki je podvojilo prihodne iz vstopnine v zadnjih petih letih, povečuje lastni prihodek, je uspešno pri iskanju evropskih sredstev in se vzpostavlja kot ena izmed najpomembnejših institucij te vrste v centralni in vzhodni Evropi. Tudi, če boste vprašali kakšne tuje kritike, strokovnjake, boste o zdajšnjem vodstvu in o direktorici Zdenki Badovinac našli same lepe stvari. Recimo, Claire Bishop je napisala: “Zdenka Badovinac is nothing less than the most progressive and rigorous female museum director in Europe.” Ampak to ministru očitno ni dovolj, da bi to vodstvo podprl. Minister je prej to videl kot razlog, da zavrne ta priznanja, da zavrne praktično soglasno 97 % podporo zaposlenih, zaradi pisma podpore, direktorico celo prijavi na KPK, da šikanira inštitucijo in jo poskuša zamenjati. Podobno zgodbo smo videli, tisti, ki spremljate danes na Javni agenciji za knjigo. Tam imamo direktorico, ki opravlja svoj prvi mandat, ampak je v tem mandatu uspela Slovenijo spraviti do mesta častne gostje na največjem svetovnem knjižnem festivalu v Frankfurtu leta 2022, ki je uspela Slovenijo spraviti na mesto častne gostje v Bologni leta 2021, to je eden od največjih festivalov otroške literature, ampak tudi to ministru ni bilo dovolj. Danes tisti, ki lahko spremljamo založništvo malo od bližje, lahko rečem, da smo tam videli spodletel poskus montiranega procesa proti tej direktorici.

Če grem naprej, kdo prihaja na ta mesta? Lep primer kadrovske politike gospoda ministra je nov direktor Opere Staš Ravter. To je bivši direktor Kinoteke, ki je svoj mandat proslavil tako, da je zaprl Kinodvor. In verjetno ste tudi sami videli brzojavko zaposlenih Kinodvora, ki so ob tem imenovanju zaposlenim Opere izrazili žalno pismo. In ko minister govori, da je pač treba ljudi ne glede na njihove zasluge, kompetence, znanja, mednarodna priznanja, usposobljenost po dveh mandatih menja, spregleda dve stvari. Prvič to, da je bil sam tri mandate v Trbovljah, drugič to, da se očitno za ljudi, ki imajo v svojem CV-ju potop neke inštitucije vedno najde višja, boljša pozicija, na katero ga je nekdo pripravljen spraviti. In enak poskus smo videli v Tehniškem muzeju. Tam smo tudi imeli dolgoletno direktorico, ki ni delala slabo, kvečjemu obratno, ki jo je bilo treba zamenjati, čeprav je svet zavoda rekel, da je ta direktorica najbolj primerna za nadaljevanje, da je Strokovni svet zavoda rekel enako, je minister mnenje obeh povozil in na koncu ga je ustavil še upravni spor. Jaz upam, da vam je bila to dosti jasna lekcija, da ne morete ljudi brez kompetenc, brez ustreznih znanj ali pa izkušenj na primerljivih položajih postavljati in upam, da se zavedate, da se vaš mandat končuje in da je danes ena od vaših zadnjih priložnosti, da svojo dediščino ubranite. Samo od vas je odvisno, kako si vas bodo ljudje zapomnili. Ali si vas bodo zapomnili tako kot sem si vas jaz v Trbovljah ali si vas bodo zapomnili po zgodbah, ki jih zdaj tukaj pišete. Verjemite te zgodbe bodo prišle na dan, lahko tokom vašega mandata, lahko kasneje. Ampak javne inštitucije so transparentne. Finančni tokovi tam niso nevidni. Rezultati dela vodstev pa se tudi hitro pokažejo. In erozija javnih inštitucij gospod minister je nekaj, s čimer se v tej državi soočamo že predolgo časa in sami kot bivši vodja ene od javnih inštitucij bi to morali jasno vedeti. Ampak očitno smo se, ko smo vam dali tiho podporo takrat, ko ste bili imenovani zmotili. Svojega dela iz Trbovelj v Ljubljani niste nadaljevali, na višjem mestu ste postali del neke kadrovske hobotnice v kulturi, ki bo prav tako kot vaše početje in rezultati tudi enkrat prišla na dan. Zdaj je pa na vas vprašanje ali hočete biti del te zgodbe ali ne. In samo od vas je odvisno po čem se vas bodo ljudje spomnili. Toliko za začetek. Zdaj pa predlagam, da gostje povedo, pa se bomo potem z ministrom pogovorili.