Hvala za besedo. Se opravičujem, ker je očitno prišlo do pomote. Sem Matic Zupan, državni sekretar z Ministrstva za pravosodje.

Spoštovani varuh človekovih pravic, spoštovane poslanke in poslanci, ostali prisotni, kolegi iz drugih resorjev!

Najprej se želim Varuhu zahvaliti za pripravo še enega letnega poročila, v katerem opozarja na tista področja, kjer varstvo človekovih pravic še ne dosega želenih standardov. Mi poročilo razumemo in sprejemamo kot pomemben opomnik pri svojem nadaljnjem delu, kot konstruktivno kritiko, hkrati pa tudi kot pohvalo za dosedanja prizadevanja na tem področju, omenjeno je bilo konec koncev področje pravosodja.

Ministrstvo za pravosodje zdaj že nekaj let zaporedoma koordinira skupni odziv Vlade. Skupno poročilo Vlade, ki je kar obsežno, predstavlja odziv na redno letno poročilo Varuha za leto 2019, poročilo o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma za leto 2019 – o tem bomo govorili kasneje – in informacijo o realizaciji priporočil iz Varuhovega poročila za leto 2018. Letošnje leto smo v postopku priprave tega odzivnega poročila Vlade prvič izvedli tudi koordinativni sestanek, odziv je bil dober, deležniki so to pozdravili. Mi ocenjujemo, da so eden največjih izzivov ravno tisti problemi, ki niso skrb zgolj enega resorja, ampak terjajo medsebojno sodelovanje; no, saj to je že zelo jasno.

V prvem delu skupnega poročila Vlada ocenjuje napredek glede uresničevanja priporočil, ki jih je Varuh izdal v poročilu iz lanskega leta, se pravi, v poročilu za leto 2018. Glede na te odzive, ki smo jih prejeli - to poročilo namreč temelji na samooceni resorjev in vladnih služb -, je napredek zagotovo opazen. Od 83 priporočil, ki so se lani nanašala na Vlado, se pravi, od skupaj vseh 88 Varuhovih priporočil, je bilo v obdobju od lanskega poročanja dodatno v celoti realiziranih 5 priporočil, 22 priporočil je delno realiziranih, kar so trije več kot lani, število nerealiziranih priporočil se je posledično več kot prepolovilo in se je znižalo s 24 na 11. Število priporočil, katerih realizacijo resorji zavračajo zaradi nestrinjanja, pa znaša 11, kar je za dve več kot lani, kot je bilo že izpostavljeno.

Drugi del skupnega poročila predstavlja odziv Vlade na redno letno poročilo Varuha za leto 2019. V tem aktualnem poročilu Varuh izpostavlja številne teme, kot smo lahko že slišali v predstavitvi. Izpostavlja problematiko revščine in prekarnega dela, dolgotrajnosti postopkov odločanja o položaju tujcev, neizvrševanje odločb Ustavnega sodišča in ESČP, čeprav je glede slednjega sicer opazen napredek, pomanjkanje invalidom dostopnih javnih ustanov, se pravi, predvsem sodišč in šol, romsko problematiko, problematiko oskrbe z vodo, prezasedenost zaporov, vse bolj pa prihaja v ospredje tudi okoljska problematika. Letošnje leto je Varuh izdal skoraj dvakrat toliko priporočil kot v preteklem letu, natančneje 158, od katerih se jih na Vlado nanaša 147. Kljub kratkemu obdobju od izdaje poročila so resorji tudi glede priporočil za leto 2019 že ocenili njihovo realizacijo. Iz teh ocen izhaja, da je 21 priporočil že realiziranih, 40 je delno realiziranih, 35 je nerealiziranih, medtem ko jih 33 predstavlja stalno nalogo resorjev. Realizacija 18 priporočil resorji zavračajo zaradi nestrinjanja.

V letošnjem letnem poročilu je Varuh Vlado tudi dodatno pozval, naj pojasni razloge za nerealizacijo priporočil, podanih v preteklih poročilih, za katere Varuh ocenjuje, da niso bila upoštevana. Gre za vsega skupaj 121 priporočil, podanih v letih od 2011 do 2018, pri čemer gre v številnih primerih tudi za priporočila, ki jih je Varuh podal že večkrat in se ponavljajo tudi med priporočili za leto 2019. Naj izpostavim priporočila glede zagotavljanja primerne nastanitve v prilagojenih prostorih zapornikom, ki potrebujejo dodatno pomoč, glede dokončanja denacionalizacijskih postopkov, ureditve lastništva vseh kategoriziranih cest, ki potekajo po zasebnih zemljiščih, glede urejanja izpustov smradu v okolje ter glede zagotavljanja neodvisnega izvajanja nadzora in financiranja obratovalnega monitoringa. V teh navedenih primerih se je priporočilo ponovilo vsaj štirikrat. Vlada je pobudi Varuha sledila, tako da so resorji v letošnjem poročanju ocenili tudi realizacijo v preteklosti podanih priporočil, ki jih je v letošnjem poročilu ponovno izpostavil Varuh. Po oceni resorjev je od teh 121 priporočil 30 realiziranih, 35 delno realiziranih, 18 nerealiziranih, 16 jih predstavlja stalno nalogo, realizacija 22 priporočil pa je zavrnjena.

Tretji del skupnega poročila Vlade predstavlja odziv resorjev na Varuhovo poročilo o izvajanju tako imenovanega DPM, se pravi, državnega preventivnega mehanizma, ampak temu se bomo posvetili kasneje. Bi pa želel v nadaljevanju izpostaviti nekaj pozitivnih zgodb oziroma dosežkov na področju varstva človekovih pravic. Na primer, Vlada je ravno prejšnji teden po dolgem usklajevanju potrdila besedilo Zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju, ki vzpostavlja sistemske rešitve in njihovo celostno obravnavo. V skladu s priporočilom Varuha je bila priznana tudi davčna olajšava za preživljanje družinskih članov davčnega zavezanca, staršu in posvojitelju, in sicer neodvisno od tega, ali živijo z njim v skupnem gospodinjstvu ali pa v institucionalnem varstvu. V koordinaciji našega ministrstva je bil pripravljen tudi Predlog zakona o celostni obravnavi otrok, ki so žrtve in priče kaznivih dejanj, v tako imenovani hiši za otroke. Zakon je že prestal prvo usklajevanje in je bil deležen široke podpore strokovne javnosti. Ministrstvo za delo pa je pristopilo k sofinanciranju tako imenovanega projekta MAPA, katerega cilj je pridobiti celovit vpogled v stanje prekarnosti v Sloveniji. Projekt je v zaključni fazi, na njegovi podlagi pa bodo oblikovani predlogi za omejevanje negativnih učinkov prekarnosti.

Za konec pa še nekaj podrobnejših informacij, v zvezi s priporočili, ki se nanašajo na naše ministrstvo, se pravi na Ministrstvo za pravosodje. V letošnjem letu se na naše ministrstvo nanaša 19 priporočil, od katerih sta dve realizirani, pet je delno realiziranih, tri so nerealizirane, devet pa jih predstavlja stalno nalogo. Ministrstvo za pravosodje ne zavrača realizacije nobenega izmed nam naslovljenih priporočil. Med temi priporočili lahko najdemo številne izzive, ki jih bo naše ministrstvo moralo nasloviti v prihodnosti. Gre za izziv, s katerimi se že več let srečujemo in njihova rešitev ni enostavna.

Kot je na primer problematika pomanjkanja sodnih izvedencev v družinskih zadevah ali pa kadrovski primanjkljaj pravosodnih policistov. Pa seveda tudi prezasedenost v zaporih. Na drugi strani na Ministrstvu za pravosodje ugotavljamo tudi, da nam je nekaj priporočil že uspelo realizirati, kot na primer zagotavljanje večje dostopnosti brezplačne pravne pomoči, skozi dvig cenzusa. Z realizacijo nekaterih pa se bližamo koncu. Tako smo pripravljenim že poslali v obravnavo Državni zbor spremembo zakona o kazenskem postopku, ki ureja povračilo stroškov, ki nastanejo osebi, zaradi policijskega vabila, tudi če pozneje zoper nje ni začet kazenski postopek.

Vlada pa je tudi že potrdila in v Državni zbor poslala predlog zakona o varstvu osebnih podatkov, na področju obravnavanja kaznivih dejanj, ki pomeni implementacijo direktive Evropske unije, s katero Republika Slovenija že nekaj let zamuja. Zdaj, sama skrb za uresničevanja človekovih pravic in za izboljšanje stanja na tem področju ni nikoli dokončan proces. V njem smo lahko uspešni, le če skupaj sodelujemo in za kar si bo vlada tudi v prihodnje prizadevala. Toliko uvodoma.

Hvala.