Hvala za besedo. lep pozdrav tudi v mojem imenu in imenu Državnega sveta Republike Slovenije.

Komisija za državno ureditev in Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, sta 25. redno poročilo varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2019 obravnavali na skupni seji, 28. septembra letošnjega leta. Komisiji sta izrazili pohvalo varuhovemu poročilu, ki je pripravljeno informativno, natančno in predstavlja ogledalo družbe, v veliko primerih pa tudi njeno utemeljeno slabo vest. Komisiji izrekata pohvale tudi povzetku poročila varuha o tiskani obliki, ki omogoča hiter pregled ključnih problematik poročilu, prav tako pa tudi odločitvi varuha, da nadgradi spletno različico, sicer precej obsežnega letnega poročila in s tem da zeleno sporočilo, za okolju prijazno poslovanje državnih organov.

Komisija ugotavlja, da varuh poročilu za leto 2019, žal ponavlja svoja priporočila iz preteklih let na mnogih področjih, med drugim glede nujnosti čimprejšnje ureditve lastništva vseh kategoriziranih cest, ki potekajo po zasebnih zemljiščih. Tudi v okviru Državnega sveta je bilo že nekaj poskusov ureditve navedenih težav. Komisiji ob tem opozarjata, da sanacija pomeni veliko finančno breme za lokalne skupnosti in zahteva angažiranje mnogih resorjev. Kot prvi korak k napredku na tem področju pa komisiji prepoznavata jasno opredelitev celotnega obsega izpostavljene problematike, tako z vidika obsega navedenih cest, to je okoli 20 tisoč kilometrov cest, kot finančnih obremenitev.

Komisiji ponovno, kot že lani, opozarjata na še vedno slabo zaščitene pravice mladih, predvsem žensk, ki jim neustrezni pogoji za življenje in delo v državi ne omogočajo dovolj visoke stopnje socialne zaščite in jim otežujejo usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Opisane razmere so se v času soočenja z virusom covid-19 še poslabšale.

Komisiji sta se v razpravi dotaknili tudi pravice do cepljenja, ki v zadnjem času spet deli slovensko javnost. V okviru Državnega sveta je bilo sicer na temo zakonodaje s področja nalezljivih bolezni v preteklih letih opravljenih kar nekaj poglobljenih razprav, tako s strokovno javnostjo kot s predstavniki civilne družbe. Komisiji ugotavljata, da so nekatera priporočila Varuha resda vezana na precejšnja finančna sredstva, medtem ko je veliko tudi takšnih, kjer bi morebitno rešitev lahko predstavljala že samo boljša organizacija dela ali dodaten angažma vseh deležnikov. Komisiji zato pozivata, da se Vlada na priporočila Varuha odzove tudi tako, da naredi podrobno oceno finančnih posledic v primeru uresničevanja vseh priporočil in da se v prvi vrsti skuša odpraviti predvsem tiste pomanjkljivosti sistemov v državi, kjer je možno premike narediti hitro in brez večjih finančnih posledic.

Na področju zdravstva komisiji opozarjata na še vedno pogoste težave z dostopom do osebnega zdravnika in dolge čakalne dobe na obravnavo na specialistični ravni, ki jih je trenutno stanje, povezano z virusom covid-19, samo še okrepilo.

Varuh v poročilu ponovno izpostavlja problematiko staršev, ki jim za čas bivanja otroka v bolnišnici ne pripada nadomestilo plače za nego otroka, kar je v neskladju s 56. členom Ustave Republike Slovenije. Komisiji sta ob tem ugotovili, da je Državni svet na podlagi opozoril Varuha in zaznanih izkušenj v praksi v zakonodajno proceduro maja leta 2020 vložil Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (EPA 1159-VIII), ki rešuje omenjeno problematiko in čaka na obravnavo na pristojnem Odboru Državnega zbora za zdravstvo. Pristojno ministrstvo in Vlada predlogu zakona nista naklonjena, zato sta komisiji pozvali Varuha, da izrazi podporo sprejetju navedenega predloga zakona.

Komisiji izpostavljata tudi področje obvladovanja bolnišničnih okužb v domovih za starejše, ki se jim je Varuh v letu 2019 posebej posvetil. Področje, kot ugotavljata, ostaja neurejeno, na kar kažejo tudi izkušnje v času prvega in v času zdaj prihajajočega drugega vala okužb.

V razpravi sta se komisiji dotaknili tudi kršitev na področju plač in prispevkov za socialno varnost in pomanjkanju podatkov o celotni sliki o obsežnosti navedene problematike. Tudi na področju brezposelnih in zaposlenih po poročanju Varuha ostaja nerešenih več vprašanj. Kot posebej perečo problematiko pa komisiji izpostavljata prekarnost. Posledično pozivata Varuha, da nadaljuje svoje delo tudi v smislu dodatne zaščite zaposlenih kot praviloma šibkejše strani v primerih, povezanih s kršenjem pravic iz dela.

Komisiji izražata podporo Varuhovi praviloma hitri odzivnosti na vse zaznane aktualne družbene probleme in mu želita uspešno in vztrajno delo tudi v prihodnje.

Hvala za vašo pozornost.