Govor

Nina Maurovič

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim, tudi vabljenim.

Za začetek bi želela takoj uvodoma povedati, da ne bo kakršnihkoli insinuaciji ali pa mogoče kakšnih groženj s tožbami ali kako drugače, da so popolnoma vsi podatki, ki so navedeni v gradivu in o katerih bom jaz danes govorila pridobljenih iz javnih evidenc, iz javno dostopnih finančnih evidenc ali pa iz medijev. Tako, da tukaj ne bo nobene težave. Jaz bom med njimi samo potegnila tiste očitne povezave. Moram pa izraziti zadovoljstvo z izjemno številčno zastopanostjo članov Stranke SDS n tem odboru. Namreč vaše zanimanje za kulturo še nikoli ni bilo tako veliko. Čestitam.

V Listi Marjana Šarca smo in vedno bomo na strani svobode uredniške politike, pluralnosti in medijskega prostora. Nikoli pa nismo in ne bomo mogli biti na strani lažnih novic, diskreditacije različnih družbenih skupin, poniževanja posameznikov s spornimi dokazi, klevetanja, medijske manipulacije in to z državljani Republike Slovenije. Zato smo, takoj, ko so se take navedbe pojavile v medijih reagirali s sklicem seje in ta sklic je samo odziv na novinarska poročanja o spornem financiranju medijev blizu SDS, je pa tudi odgovor na različne odzive civilne družbe in med njimi je bilo tudi pismo Društva novinarjev Slovenije. In ne glede na to iz katerega ideološkega pola prihajajo grožnje in obračunavanja z novinarji, so enako škodljiva za družbo. Obsojamo oboje. V Slovenskem medijskem polu obračunavanja z različnimi družbenimi skupinami in tudi drugače mislečimi novinarji preko polresnic in lažnih novic prihajajo prav od medijev v madžarski lasti in v lasti vidnih članov stranke SDS. In glede na očitne o politizaciji teme, moramo o tej temi govoriti ravno zato, da pridemo do resne obravnave institucij, kot tudi celotnega prebivalstva. Odbor za kulturo je političen organ, tako da očitna o politizaciji ne more biti. Ne smemo dovoliti, da novinarsko poročanje, ki spodbuja k sovražnemu govoru in izključevanju drugih postane normalnost v zavesti državljank in državljanov. In v interesu celotnega novinarstva je, da so se informacije o madžarskem financiranju sovražnega govora in razne nastrojenosti pojavile v slovenskih medijih, prav tako je v interesu politike in državljank ter državljanov, da o tem tudi spregovorimo na politični ravni. Ni samo vprašanje skrb za medijsko situacijo, gre za mnogo širša vprašanja, tudi o nacionalni varnosti in o suverenosti države.

V našem Državnem zboru pa deluje tudi preiskovalna komisija, ki ste jo omenil kolega in ki jo vodi kolega Jani Möderndorfer in glede na ugotovitve, ki bodo predstavljene danes, verjetno tudi ne puščajo velikih dvomov. Kot sem že povedala so plod raziskovanja javno dostopnih virov, pa tudi že precej nestrpno pričakujem tudi uradno poročilo njegove preiskovalne komisije. Je pa prav danes kolega Möderndorfer za časopis Dnevnik povedal tole, citiram: »Sem predsednik preiskovalne komisije, ki preiskuje rabote bodočega premierja, seveda delajo vse na tem, da me zamenjajo, zaustavijo in seveda potlačijo celo zgodbo. Sam osebno, dokler bo seveda čas, bom korektno in v skladu z zakonom pripeljal stvar do konca. Ne nazadnje pa podal vsaj informacijo o tem do kje smo prišli. Že samo informacija bo povedala s kom imamo opravka in žal kdo ne opravlja svojega dela.« Skratka, se že veselim te informacije.

Zdaj pa o tem, kaj o medijih, njihovem delu in financiranju pravi slovenska zakonodaja. Smo zakonodajno telo in to mora biti v tem prostoru alfa in omega. 4. člen Zakona o medijih piše: »Republika Slovenija v imenu javnega interesa medije podpira pri njihovem ustvarjanju in razširjanju vsebin za zagotavljanje pluralnosti in raznolikosti medijev, za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete, za spodbujanje kulturne ustvarjalnosti na področju medijev, za kulturno javnega dialoga, za utrjevanje pravne in socialne države, za razvoj izobraževanja in znanosti, za zagotavljanje pluralnosti in demokratičnosti medijev zaradi svobode izražanja v našem medijskem prostoru in z namenom uresničevanja javnega interesa v medijih Republika Slovenija za medije zagotavlja tudi proračunska sredstva.«

In v 4.a členu piše: »Skladno z zakonom država s proračunskimi sredstvi za medije zagotavlja sredstva za zagotavljanje pluralnosti in demokratičnost, splošno informativnih tiskanih medijev, programskih vsebin, radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij. Objektivnega in uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, predvsem politične pozicije in opozicije, objektivnega in uravnoteženega, je pisalo. Ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete, ter uresničevanja pravice do objektivne obveščenosti. Temelj delovanja slovenskih medijev je svoboda izražanja. Nedotakljivost, varstvo človekove osebnosti in dostojanstva, svoboden pretok informacij in njegova odprtost za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine. Mediji naj bi temeljili na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev, v skladu s programskimi zasnovami ni profesionalnimi kodeksi.

V 7. členu izrecno zakonsko prepoveduje vsakršno razširjanje programskih vsebin, spodbujanja k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju ter izzivanje narodnega, rasnega, verskega, spolnega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Slovenski medijski prostor ima, ne glede na to, da je potrebna nova medijska zakonodaja, že zdaj dobre vzvode za zaščito neodvisnosti in definiranja sovražnega govora in to so dobri in zelo jasni temelji. Dejstvo pa je, da so nekateri mediji, ki so uporabljeni za napad na politične nasprotnike in prakticirajo sporne novinarske prakse, kot so uporaba raznih psevdonimov, izmišljenih imen avtorjev, objava nepreverjenih informacij in lažnih novic, širjenje sovražnega govora in nestrpnosti, so podvrženi spornemu sofinanciranju in tudi lastništvu, ki sledi le eni doktrini, doktrini stranke SDS, ki si, kot je že znano, s premierjem Orbanom deli podobno ideološko in politično usmeritev. Nacionalistična politika, sovraštvo do migrantov, nasprotovanje liberalni demokraciji, nadzor nad uredniško politiko medijev in s tem tudi se normalizira vpeljava skrajne politične ideologije, kot utečene medijske prakse.

V pismu društva novinarjev, so obsodili napade na novinarje in na medije. Na primer, grožnjo Janeza Janše, novinarki Meti Roglič in uredniški politiki časopisa Dnevnik, ko so ti poročali o financiranju slovenskih medijskih podjetij v madžarski lasti. Ocenili so, da so načini diskreditacije in intenzivnost napadov, prešli v fazo, ko že predstavljajo nevarnost za novinarje, medije in demokratičnost družbe. Fotomontaže okrvavljenih slik, druga vizualna orodja, žaljivi članki, ki gredo izključno na osebno raven in druge metode, so po mnenju društva novinarjev Slovenije, namenjene ščuvanju skupin ljudi proti novinarjem in medijem, končni cilj pa je preprečiti objavljanja zgodb, ki so neprijetne za lastnike, politične zaveznike in podpornike slovenskih medijskih podjetij, v madžarski lasti. Opozorili so tudi na to, da se na številnih platformah ustvarja klima sovraštva do novinarjev, z osebnimi manipulacijami in diskreditacijami. Vsa ta dogajanja so skrajno nevarna za svobodo izražanja in osebno varnost novinarjev, še pišejo v Društvu novinarjev Slovenije.

Zelo jasen, ko smo spet pri zakonodaji, je tudi Zakon o financiranju političnih strank. Zakonodaja prepoveduje financiranje političnih strank iz tujine. Prav tako ne dovoljuje pridobivanja denarja iz prispevkov tujih posameznikov in podjetij, kot tudi vsakršna druga nakazila in plačila iz tujine. S tem preprečuje zlorabo medijev za politično oglaševalske vsebine in druge oblike politične propagando, denar iz tujine pa za državo pomeni tudi varnostno tveganje. Plačniki iz tujine lahko od politikov, v zameno zahtevajo delovanje, v nasprotju z interesi Slovenije.

In sedmi odstavek 21. člena Zakona o financiranju političnih strank, govori: »Prepovedano je pridobivanje sredstev stranke iz prispevkov tujih pravnih in fizičnih oseb, ter tujih samostojnih podjetnikov, posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost iz prihodkov od premoženja stranke iz tujine oziroma vsakršno drugo pridobivanje sredstev za stranko iz tujine.«

No, pa si zdaj malo poglejmo medije stranke SDS. Znano je, da sta Nova24, ki je v lasti funkcionarjev in simpatizerjev stranke SDS. V njenem upravnem odboru sedi kar nekaj članov stranke – Aleš Hojs, direktor in član uprave, je predsednik Odbora za obrambo stranke SDS, Vinko Gorenak je član upravnega odbora in je nekdanji poslanec stranke SDS. Božo Predalič, ki je član upravnega odbora in bivši generalni sekretar SDS. Boriš Tomašič član upravnega odbora je bivši sekretar Poslanske skupine SDS, bivši direktor in delničar Miha Hočevar je svetnik SDS v Grosupljem, solastniki oziroma delničarji pa so tudi aktualni poslanci SDS, Anže Logar, Janez Janša, Žan Mahnič, Jelka Godec, Jože Tanko, Eva Irgl, Franc Breznik in Branko Grims. Delničarji, lepo pozdravljeni!