Hvala lepa, predsedujoči.

Jaz bom seveda obrazložila ta amandma, če dovolite, Poslanske skupine Levica. Sicer pozdravljeni vsi skupaj. Sem dobro slišala minister Zajc, kar ste rekli, ampak jaz bom pač zdajle argumentirana, zakaj smo mi vložili ta amandma.

Prvima dvema spremembama oziroma dopolnitvama zakona v Levici ne nasprotujemo. Se pa ne strinjamo s tem, da bi se iz tega sklada, se pravi iz Sklada za vode financiralo izvajanje izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti o poplavah in po njih in tudi ob drugih izrednih dogodkih, ki so posledica škodljivega delovanja voda. Še enkrat poudarjam, v Levici ne nasprotujemo temu, da država financira vse te ukrepe, samo se samo ne strinjamo s tem, da se to – se pravi ta zadeva, ki sem jo omenila, ki jo amandmiramo, da se financira iz Sklada za vode, ker menimo, da je za to treba priskrbeti sredstva iz integralnega proračuna. Pa bom zdaj podrobneje pojasnila, zakaj tako menimo. Naši argumenti so namreč sledeči. Sklad za vode mora biti namenjen izključno razvoju vode in vodne infrastrukture. To seveda vključuje tudi ukrepe za preprečitev škode pred poplavami in drugimi podobnimi dogodki, a investiranje teh investicij mora biti naravnano preventivno in ne kurativno. V tem je stvar. Torej treba je poskrbeti, da gradimo takšno infrastrukturo, da bo preventiva pred morebitnimi takimi dogodki, ne pa da potem, ko se nekaj že zgodi to naknadno potem nekako krpano. Mislim to pač ne more biti Sklad za vode, lahko je od kje drugje v takem primeru – o tem govorimo.

Drugič. Glavnino nalog, ki naj bi se financirali iz Sklada za vode v primeru škodljivega delovanja voda, nosijo službe, ki spadajo pod resor Ministrstva za obrambo. Tam pa kot vemo denarja ne manjka ravno, čeprav je res, da so prioritete na žalost usmerjena kam drugam in potem seveda zmanjka in potem bi mi iz Sklada za vode jemali v takih primerih, ne. Pa pojdimo po vrsti. Financiranje protipoplavnih ukrepov iz Sklada za vode. V zakonu v obrazložitvi člena s katerim se financiranje izrednih ukrepov dodaja v Sklad za vode piše, navajam: »Trenutni sistem financiranja interventnih del oziroma izrednih ukrepov, namreč ne omogoča takojšnje zadostne izvedbe potrebnih del za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja. Potrebno je zgotoviti zadosten obseg sredstev, ki bodo omogočala izvedbo potrebnih del.« Konec navedka. Iz tega torej lahko izpeljemo naslednje: prvič, da sistem financiranja interventnih del imamo in drugič, da je ta sistem podfinanciran. In to naj bi bil razlog, da se v ta sistem kanalizira še sredstva iz Sklada za vode. V zakonu nikjer ni napisano niti kakšen je ta sistem, kdo je vanj vključen, koliko denarja smo za to porabili v preteklih letih in koliko bi ga še morali. Manjka tudi ocena škode, ki je nastala, ker se nekateri interventni ukrepi v poplavah niso izvajali. Odgovorov na vse to sicer nimamo, vseeno pa lahko iz izkušenj v preteklih dogodkih zaključimo, da je bil odziv pristojnih interventnih služb, kot tudi ljudi v preteklosti v poplavah in drugih podobnih dogodkih, dober. Tako s strani gasilcev, civilne zaščite, vojske in drugih, ki so v teh dogodkih sodelovali in pomagali ljudem. Vedno bi lahko našli kakšne luknje v organizaciji in jih reševali, ampak načeloma ob takih dogodkih ni bilo problem dobiti ljudi, ki bi pomagali in tudi država je delo interventnih služb vedno plačala in tudi ukrepe. Nikoli nismo slišali, da se kakšen začasen protipoplavni nasip ne bi postavil, ker preprosto ni denarja in da se bo zato pustilo, da se zalije določene hiše. Pač to se dejansko ni dogajalo in zato seveda je to res nesmiselno, kar predlagate.

Je pa problem pri zagotavljanju investicij v protipoplavne ukrepe, ko nevarnost zaradi vode ne preti. Takrat pa se pogosto ne dela nič, pa bi se moralo. Ampak tu se ne pogovarjamo zdaj o tem. Zakon že sedaj omogoča gradnjo zadrževalnikov, nasipov in tako naprej, pa se kljub temu naredi premalo. Se pravi v preventivo se ne vlaga zadosti, če povem po domače. S tem, ko se bo potrebna sredstva iz tega sklada odtegnilo še za financiranje ukrepov ob izrednih razmerah, bo teh sredstev še toliko manj. V tem je stvar, še manj jih bo in še manj se bo torej lahko vlagalo v preventivo na ta račun. In to bo probleme samo še poglobilo, ker bo manj denarja za protipoplavno varnost, ker se bo ta denar porabljal za pomoč ob poplavah samih oziroma, če potegnemo analogijo s požarom – namesto za požarno varnost, se bo denar porabljal za gašenje požarov, ne, to pravzaprav delamo s tem.

In zdaj kdo plačuje izredne ukrepe danes? Na internetni strani Uprave za zaščito in reševanje, kjer so predstavljene enote civilne zaščite lahko med nalogami tehnično-reševalnih enot preberemo, da njihove naloge obsegajo tudi, navajam: »Utrjevanje in graditev protipoplavnih nasipov v času, ko grozi neposredna nevarnost poplav ali ob poplavah ter izvajanje drugih gradbeno-tehničnih del za varstvo pred poplavami.« Konec navedka. Tu gre samo za ene od enot civilne zaščite. Ta dela opravljajo sicer tudi gasilci, po potrebi priskoči na pomoč še Slovenska vojska. Vse te službe spadajo pod resor Ministrstva za obrambo. Trditi, da ni denarja za ukrepe, ki jih izvajajo, je najmanj nenavadno. Sprejeti proračuni Ministrstva za obrambo so bili v celotni zgodovini večji samo še v letih 2008 do 2010. Veljavni srednjeročni obrambni program Republike Slovenije od 2018 do 2023 in bela knjiga o obrambi, pa oba napovedujeta še nadaljnjo rast proračuna Ministrstva za obrambo, ki naj bi rekordno višino dosegel že leta 2022. Sklad za vode je namenski sklad. Namenjen je vlaganju v vodno infrastrukturo. To je njegov namen. Ta med drugim obsega tudi nasipe, jezove, zadrževalnike, zbiralnike in druge objekte, namenjene zmanjševanju ogroženosti zaradi škodljivega delovanja voda. Gradnja in utrjevanje vse te vodne infrastrukture se že sedaj lahko financira iz sklada za vode, vendar je tovrstno financiranje namenjeno očitno ne, to kar predlagate, je tovrstno namenjeno preventivnemu delovanju, vi pa kot rečeno predlagate kurativo. S predlogom spremembe zakona bi se prepotreben denar za preventivne ukrepe pred poplavami lahko začelo porabljati torej za kurativo ob izrednih dogodkih, katerim pa se je v veliki meri mogoče izogniti ravno s preventivo in to v času, ko se Ministrstvo za obrambo, ki nosi glavnino nalog zaščite in reševanja v času izrednih dogodkov, kiti z rekordnim proračunom in snuje načrte za milijardne nakupe orožja, za Nato in tako naprej.

Predlagatelji amandmaja menimo, da trenutni sistem financiranja interventnih del oziroma izrednih ukrepov ni neustrezen, pač pa so neustrezne proračunske prioritete, ki postavljajo oklepnike za vožnjo po Afganistanu pred nujne ukrepe za zaščito pred poplavami. In to je razlog, to so argumenti, ki so jasni. Sklad za vode naj bo namenjen gradnji ustrezne infrastrukture, ki naj deluje preventivno, ne pa da bomo še iz tega denarja, ki je namenjeno, jemali neka sredstva za to, da bomo krpali neki, zato ker nismo dovolj dobro prej zgradili. To je to. In to je razlog, zakaj smo vložili amandma in seveda prosim, upam, da sem dovolj jasno razložila. Prosim za podporo temu amandmaju.

Hvala lepa.