Tomaž Ogrin kot predstavnik Alpe Adria Green.

Mi smo dali v času javne razprave pripombe. No, od tega inštitut ni več aktualen. Poudarjamo pa naslednje, v Zakonu o vodah je bil pred tem zadnjič spremenjen leta 2015, 2016 je prišla pa voda v Ustavo. To se pravi smo v zamiku in bi kazalo res strogo to operacionalizirati, se pravi ustavno zaščito vode spraviti v Zakon o vodah. Zdaj gotovo je to že bilo mišljeno, dejstvo pa je, da se pojavlja, da so vodovarstvena območja še zmeraj zlorabljena. Primer imamo pri Magni in imamo pri ljubljanskem kanalu s fekalijami. To se eno in drugo ne bi smelo zgoditi, ker če pogledamo na Arso, kjer so degradirana območja, jih je več 100 degradiranih območij in če bi dali mi investitorjem recimo že vnaprej na razpolago neka področja, ki niso problematična, bi tudi ne prinašali investitorjev okrog, da tako rečem, bi vnaprej vedeli, kje lahko gradijo, ne pa da se spravijo recimo po svoji želijo, tako kot se recimo krava podela, kjer hoče, tudi investitor naredi kjer hoče. To pri nas ne moremo, ker je majhna država in precej imamo vrednot. To je eno področje, se pravi, da se mora prepovedati ena gradnja na vodovarstvenih območjih. Tudi polaganje kanalov s fekalijami jasno da ne.

Druga stvar je pa potem, ker je zdaj država tista, ki upravlja z vodami, mora – tako piše tudi v razlagi Uradnega lista, nad 70a. člen Ustave, da tudi s tem država prevzema nase njihovo zaščito, zaščito vodnih virov. V ljubljanskem vodovarstvenem območju se to ravno najbolj hudo ali pa zlorabljeno vidi, ko država ni dovolj zaščitila tega območja, da niti ne bi prišlo do načrta za kanal čez ljubljansko Polje. Še vedno se da to spremeniti, namreč opozarjam na sejo mestnega sveta, ki bo v ponedeljek 23., kjer je župan predlagal, da bi izsilil, to se pravi prisilno služnost na več kot 100 lastnikov, kjer ne more gradit, ker pri pridobivanju gradbenega dovoljenja ni poskrbel za služnosti. In to gradbeno je bilo izdano praktično brez služnosti, brez najema, brez odkupa – sploh ne bi smelo biti izdano. Tako je v zakonu. Je bilo kljub temu izdano, zdaj je prišlo pa do tega, da morajo kmetje braniti svojo lastnino po Ustavi in ne more graditi zato, ker nima podlage v papirjih, da tako rečem. In zdaj je šel na sejo mestnega sveta, da bo prisilno služnost vpeljal na več kot 100 lastnin oziroma parcel. Problem je pa še ta, da sploh geodetsko nima izmerjeno kje hoče kanal peljati. Geodezije sploh ni upošteval, bi jo pa po predpisih za gradnjo moral upoštevati. Tako diletantsko vodenega projekta še nismo videli v Sloveniji. Toliko, da zaključim s tem, da ne bi podaljševal. Ampak tako, da vidite, kako če je Zakon o vodah tisti, da ima luknje notri, kot recimo, da dopušča še to pa to, potem se pa to zgodi. To se pravi je treba res striktno prepovedati gradnjo na vodovarstvenih področjih, namreč, če pogledamo malo v prihodnost – 20, 30 in še več let, voda bo zmeraj bolj pomembna. Tista država, ki jo ima, bo zmagala po domače povedano.

Hvala lepa.