Hvala, gospod predsednik. Dober večer!

Vem, da je za vami že danes dolg delovni dan, tako da bom zelo strnil in probal biti čim bolj efektiven pri predstavitvi te spremembe.

Sprememba Zakona o vodah, ki je danes pred vami, v resnici ni tista sprememba zaradi katere smo sploh šli odpirati Zakon o vodah. Mi smo se v letu 2018 še pod vodstvom prejšnjega ministra odločili, da zakon odpremo z enim namenom in sicer zaradi ukinitve Inštituta za vode Republike Slovenije. Namreč od 2018 je revizija pokazala, da inštitut dela z velikim minusom in takrat se je minister odločil, da bolje kot da se tale minus skozi leta nalaga in povečuje, da ukinemo inštitut in ga pripojimo našemu ministrstvu. Zaposlene prenesemo del na direkcijo, del na ožji MOP, vendar pa v tem vmesnem času se je pokazalo, da ob tem, ko se je zamenjalo vodstvo, ko se je naredila določena reorganizacija in sprejeli ukrepi, med drugim tudi to, da so šli v druge manj drage prostore, da stanje ni tako slabo. In po zdajšnji zadnji reviziji sredi lanskega leta se kaže in tudi za letos napovedujejo, da bo poslovanje pozitivno. Zato sem se odločil, da ne gremo v ukinitev v tem momentu, namreč tam so zaposleni ljudje, ki posredujejo zelo veliko strokovno znanje, to je tudi organizacija s svojo dolgo zgodovino in glede na to, da se kaže, da bodo poslovali pozitivno, sem se odločil, da bi bila škoda, da gremo zdaj v ta korak. Namreč potem poti nazaj ni. Če se bo v prihodnosti pokazalo, da bodo še vedno ali pa ponovno se pojavili se te stari problemi in da bo se ponovno pojavil minus, bo potem takrat čas za premislek, ali se gre v to spremembo oziroma v ukinitev ali ne.

Ampak, ko smo pripravljali to spremembo, sem pa takrat še kot državni sekretar se soočil z dvema težavama, zaradi katerih pa se mi je zdelo smiselno, da o tej spremembi odpremo oziroma dopolnimo tudi obveznosti Vodnega sklada. In sicer, ko sem hodil po terenu ali pa ko so župani hodili k nam na ministrstvo, smo ugotovili dve težavi. Takrat se boste spomnili v letu 2018. V jeseni smo imeli zaradi obilnega deževja v dveh občinah velike težave. To je bila občina Tržič in pa občina Kranjska Gora. Takrat se boste spomnili tiste situacije v Jelen dolu. Sreča v nesreči v tistem momentu je bila to, da smo bili že na koncu leta in da smo takrat lahko na ministrstvu videli, da nam na nekaterih postavkah vseeno ostaja denar in smo potem tisti denar prenesli v to, da je lahko direkcija preko svojih koncesionarjev interventno ukrepala. Problem pa seveda se pojavi, če to ni na koncu leta in če ti denar ne ostaja, takrat bi se pa soočil z nadaljnjimi težavami, kje ta denar dobiti. In ko prideš do takšnega dogodka, ko so ljudje odrezani od sveta, je težko zagovarjati, da si država, kjer nimaš podlage ali pa nimaš sredstev, da bi interventno takrat ukrepal hitro in učinkovito. Če pride do takšnega dogodka v začetku leta, potem seveda teh prerazporeditev znotraj proračuna ne moreš izvesti in bi se v tem primeru morali zažreti v sredstva, ki jih namenjamo za redna vzdrževanja vodotokov. Smo se pa že na tem odboru večkrat pogovarjali, da bi bilo potrebno za vzdrževanje vodotokov še več denarja kot ga že imamo in torej ko pride do takšnega primera, je res nespametno, da se sredstva jemljejo iz rednih vzdrževanj, zato je ta sprememba 3. točke. Ki se glasi, da se iz vodnega staja financirajo tudi izvedbe izrednih ukrepov v času povečane stopnje ogroženosti, zaradi škodljivega delovanja voda in izvedbe izrednih ukrepov po naravni nesreči zaradi škodljivega delovanja voda. Jaz vem, da je bil predlagan tudi amandma, naj se to izbriše. Naj tukaj opozorim, da tukaj ne gre samo tiste ukrepe, ki jih civilna zaščita naroči pri izvajalcih, pri naših koncesionarjih za kakšen nasip, ampak gre za mnogo več. To se ne bo zažiralo pretirano v sredstva vodnega sklada. Mi za ta namen nekje računamo 2 milijona pa pol, da bi bilo vsako leto rezerviranih. Čez čas se bo pokazalo, ali je ta številka previsoka ali prenizka. Glede na to, da so pa podnebne spremembe tukaj in da so taki dogodki vedno bolj pogosti, je pa smiselno, da ta denar imamo tukaj rezerviran. V takšnih primerih torej ne gre samo za tiste ukrepe, ki jih civilna zaščita odredi, ampak so to ukrepi na vodnih, priobalnih in drugih zemljiščih ter vodni infrastrukturi, s katerimi se prepreči povečanje posledic škodljivega delovanja voda. Recimo v Jelendolu je takrat, smo s temi sredstvi potem zagotovili, da smo v 14 dneh tisto cesto lahko odprli in da so bili prebivalci Jelendola ponovno povezani z ostalim svetom. Torej, tukaj gre predvsem za ukrepe na vodnih in priobalnih zemljiščih, od tega, da imamo potem stalno dežurstvo, da se plavje odstranjuje in da se zaradi takih dogodkov ne zajedamo v sredstva, ki jih potrebujemo za redno vzdrževanje vodotokov, ker vemo, da še nismo tam kjer bi si želeli in da imamo premalo sredstev že zdaj za redno vzdrževanje.

Tako da v tem delu polagam poslancem v razmislek, ali ta amandma sprejmete ali ne. Jaz mislim, da smiselno, da imamo to možnost in to pravno podlago, da v takšnih primerih, ki bodo vedno bolj pogosti in so že vedno bolj pogosti, da imamo rezervirana sredstva in da se takrat ne sprašujemo, ali imamo v proračunu možnost, da to prerazporedimo ali ne.

Druga stvar, s katero smo se pa tudi soočili in se soočajo številne slovenske občine, predvsem tiste manjše, pa je vodooskrba. Namreč iz evropskih sredstev lahko pokrivamo oziroma sofinanciramo samo tiste projekte, ki so predvideni za nad 10 tisoč populacijskih ekvivalentov za vodovode in pa 2 tisoč pri kanalizacijah. Župani so velikokrat prišli na ministrstvo z željo, da se jim nekako na nek način pomaga, sofinancira, vendar do zdaj mi te pravne podlage nismo imeli in to je ta sprememba, ki jo zdaj uveljavljamo, če jo boste seveda podprli. In sicer ta sprememba je poleg stanja na terenu, tudi posledica spremembe Ustave, torej, da ima vsakdo pravico do pitne vode. S tem si želimo pospešiti tudi izgradnjo teh manjših vodovodov, za katere se ne da pridobiti evropskih sredstev. V ta namen planiramo 5 milijonov letno. Smo si dali neko omejitev zaradi tega, ker sredstva vodnega sklada so primarno namenjena seveda investicijam v protipoplavne ukrepe in tako naprej. Tako da tistih sredstev in tistih ukrepov ne želimo okrniti, ampak glede na to, da je pa vseeno nekaj možnosti, da se ta ukrep vendarle sprejme in da lahko pristopimo na pomoč občinam pri tem sofinanciranju, smo dali dodatne tri točke in sicer, da se lahko financirajo tudi občinski projekti novogradnje ali rekonstrukcije sistemov za oskrbo s pitno vodo za zagotovitev javne oskrbe s pitno vodo, ki jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev Evropske unije, kadar je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja predpisano opremljanje za javnim vodovodom. Potem nova točka je tudi za odkup zasebnih vodovodov s strani občin zaradi zagotovitve javne oskrbe s pitno vodo. Kadar je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, predpisano opremljanje z javnim vodovodom in pa za občinske projekte novogradnje ali rekonstrukcije javne kanalizacije / nerazumljivo/ s skupno obremenitvijo manjšo od 2 tisoč populacijskih ekvivalentov, kadar je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, predpisano opremljanje z javno kanalizacijo, če jih ni mogoče sofinancirati iz sredstev Evropske unije.

Mi se zavedamo, da je potreb občin po takšnih sredstvih ogromno. Veliko več kot si jih lahko privoščimo, zato smo tudi morali tudi na zahtevo Ministrstva za finance v nadaljnjih členih tudi predpisati jasen transparentni postopek razdeljevanja teh sredstev. Sredstva bomo razdeljevali ali z javnim pozivom, ali pa z javnim razpisom. V ta namen, ker vemo, da bo povpraševanja, če temu tako rečem, več kot je zmožnosti oziroma ponudbe, smo določili tudi prednostne cilje, ki se jih s pozivom ali z razpisi zasleduje. Določili smo štiri prednostne cilje, vendar poleg teh se bo dodajalo še dodatna merila in pa cilje, ki jih želimo doseči. Štirje, ki so v zakonu predpisani so: izpolnjevanje obveznosti in zavez zaradi sprememb predpisov s področja varstva okolja, s katerimi je predpisano opremljanje z javno kanalizacijo oziroma z javnim vodovodom. Tukaj gre za primere, ko recimo država spremeni kakšno zakonodajo in potem naenkrat občina ne izpolnjuje več pogojev – v takšnem primeru bo to prednostni cilj, ki ga bomo v tem delu iz vodnega sklada tudi sofinancirali.

Drugi je izvajanje ukrepov oziroma projektov v primerih naravnih pojavov, ki so povzročili ali bi lahko povzročili pomanjkanje vode ali poslabšanje kakovosti voda v primerih višje sile – ekološke, naravne ali druge nesreče. V letošnjem poletju je prišlo do ene takšne nesreče, kjer bi lahko takšen ukrep že lahko izvajali, torej, ko pride do ali naravne ali kakšne druge nesreče, ko je vodni vir ogrožen, bi na ta način lahko sofinancirali v občini tudi te manjše spremembe in manjše ukrepe, manjše nadgradnje, zato, da se zagotovi ponovna varna oskrba prebivalstva s pitno vodo.

Tretji cilj so projekti na prispevnih območjih vodnih teles površinskih voda ali na območjih vodnih teles podzemnih voda, za katere je s predpisom, ki ureja načrte upravljanja voda določeno, da cilji upravljanja z vodami ne bodo doseženi. Torej to pa gre v glavnem za kanalizacije v tistih delih, kjer ne dosegamo ugodnega stanja na podlagi načrtov upravljanja z vodami. V tistih primerih bodo ti projekti prednostni, s katerimi bomo izboljšali potem to vodno stanje.

In pa četrti so pa projekti, ki rešujejo problematiko zagotovitve javne oskrbe s pitno vodo oziroma javne kanalizacije več občin. Namreč želja je… a lahko samo prosim, ne slišim, kaj govorim… želja je, da s temi omejenimi sredstvi, ki jih imamo, naredimo čim več, torej tam, kjer lahko več občin zaobjamemo, tam kjer lahko občine čim višje sofinancirajo svoje projekte, tisto je seveda bolj smiselno, da se tudi podpre. Ker želimo pač priti do tega, da ima čim več prebivalcev, ki sedaj nimajo možnosti priklopa na javni vodovod, da to možnost pridobijo. Nadaljnja merila bodo pa potem še dodatno pripisana. Glede na vsakoletne potrebe, ki se bodo pokazale na terenu in na teh javnih pozivih in razpisih bo potem ministrstvo določilo, kaj je še tisto, kar želimo v vsakoletnih pozivih oziroma razpisih doseči.

Vem, da je bilo vmes razumevanje, da naj bi se te vodovode financiralo samo kadar pride do kakšnih nesreč. To ni res, to je eden od kriterijev, če do tega pride, bodo tisti projekti sedaj imeli prednost. Če pa ne bo do teh nesreč prihajalo, pa tega ne bo. Torej bodo imeli prednost tisti projekti, ki zagotovijo večje število priključkov, če zelo poenostavim te pogoje. V nadaljevanju pa seveda še določamo tiste izjeme od Zakona o upravnem postopku, ki jih tukaj drugače določamo.

Toliko za eno predstavitev. Verjamem, da bo še kakšno vprašanje sledilo. Jaz mislim, da je to dobra sprememba, dober korak v smeri tega, da pohitrimo opremljenost in dostopnost do pitne vode na javnih vodovodih in pa da tudi glede na prihajajoče in že potekajoče podnebne spremembe in vedno večje število izredni dogodkov vremenskih, da imamo zelo stabilen vir in dobro pravno podlago za to, da takrat, ko pride do kakšnih škodljivih delovanj voda, da smo mi lahko tam za mašinerijo naslednji dan, da imamo sredstva za to in da če pride do tega, da so prebivalci odrezani od sveta ali kakšnih podobnih posledic, da lahko te interventne ukrepe hitro in učinkovito izvedemo in da za to imam rezervirana sredstva.

Hvala.