Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod Zvone Černač.

Sami ste že povedali, da večletni finančni okviru za leta 2021-2028 ni sprejet. Vemo, da zakaj prihaja do zamude. Jaz mislim, da tukaj ne moremo kriviti predsednika vlade za vse, da se ni dobro pogajal. Vemo dobro kakšni so interesi, predvsem držav neto plačnic in kako močen vpliv tukaj imata predvsem Nemčija in Francija. Da tukaj nismo bili dovolj aktivni? Predsednik vlade je imel kar nekaj sestankov, tako v okviru skupine Prijateljic kohezije, tako kot s predsednikom evropskega sveta. Tudi sami veste zakaj na Portugalskem ni bil, bil je pa tam državni sekretar mag. Igor Mali in ta je tudi skozi vso to obdobje vodil ta pogajanja. Moja ocena je, da je delo opravljal dobro oziroma trenutno ga še opravlja dobro. V luči tega, kar sem prej rekel, pač pritiska od držav neto plačnic – tudi mi bomo enkrat država neto plačnica in upam, da bomo takrat tako solidarni do tistih držav, med katerimi je bila Slovenija tudi leta 2006. Takrat je slika bila precej drugačna od te, ki jo imamo danes, kar se tiče stopnje razvitosti. Vemo tudi, da je s to novo oziroma s to zamudo in pa s temi tremi različnimi predlogi Evropske komisije, finskega predsedstva in pa tudi predloga, ki ga podpira Evropski parlament, prihajalo do zamude in da se zdaj za izračun teh sredstev uporabljajo popolnoma drugačni podatki, kot so se prej. Usmeritve glede večletnega finančnega okvira je nekako sprejela oziroma postavila Evropska komisija v prejšnji sestavi. Zdaj imamo Evropsko komisijo v novi sestavi, ki pa kot eno ključnih prioriteti postavlja evropski zeleni dogovor. Tukaj bom na začetku tudi s parimi stavki malo bolj splošen, zato ker bi vas ravno zaradi tega želel potem na koncu tudi nekaj vprašati. Po mojem mnenju cilji in pa način financiranja evropskega zelenega dogovora ni dovolj natančno dogovorjen. Evropska komisija ocenjuje, da bo za financiranje potrebno tisoč milijard oziroma vse skupaj 3 tisoč. Evropska komisija jih bo zagotovila sama tisoč, ostalo pa naj bi šlo s 3 virov, ki verjamem, da jih dobro poznate, to so proračun, program Invest in programi, ki se bodo financirali s pomočjo ali pa preko Evropske investicijske banke. To govorim zato, ker bomo morali znotraj oziroma vsaka država članica bo znotraj svojih ekonomskih politik morala vzpostaviti nov mehanizem za doseganje teh skupnih ciljev, to pomeni drugačno definicijo tudi proračunskih ciljev. Težko bo načrtovati ta sredstva, da ne bo prišlo do tega, da se bodo uporabljala sredstva, ki so namenjena za druge programe. Tukaj mislim na sredstva za kohezijo. Vemo pa, kakšna so predvidevanja glede sredstev za kohezijo, predvsem za zahodno regijo in kaj je vzrok za to, da govorimo o neenakomernosti regij, čeprav veste, da tudi določena področja v regiji, iz katere oba prihajava, niso tako dobro razvita in bi na marsikaterem področju potrebovala ta sredstva, ki pa bodo sedaj pač omejena. Ali mislite, to vprašanje vam je na nek način zastavila tudi že gospa Sukič, ampak vas sprašujem tudi jaz, ali mislite, da Republika Slovenija potrebuje nov razvojni program, in kakšen bi ta moral biti. Sami ste nekaj tudi v uvodni predstavitvi govorili o razvojnih vsebinah, ki bi, verjetno ste mislili, morale biti postavljene na nivoju države. Predvsem pa, na kakšen način bi se moral ta razvojni program financirat oziroma katere ukrepe menite, da bi jih bilo potrebno izvesti, da bi dosegli tudi ustrezno stimulacijo tako javnega kot zasebnega kapitala. Ta vprašanja so bila bolj splošna.

Zdaj pa še nekaj popolnoma konkretnih za vaše področje. V koalicijski pogodbi ste zapisali, da boste delovali za blaginjo Slovenije. Med ukrepi je bila tudi zaveza, da boste znižali javno porabo in učinkovito investirali sredstva iz skladov Evropske unije. In tukaj vas sprašujem, kakšnim projektom in pa katerim vsebinam bi po vašem mnenju morali v novi finančni perspektivi nameniti največ pozornosti oziroma največ sredstev za to, da bo ta razvoj Republike Slovenije uspešen. Kako menite, da lahko pri črpanju sredstev zagotovimo predvsem kvaliteto vsebin in pa učinkov, ne pa kvantitete, kateri smo bili priča mogoče v zadnjih letih, tudi v luči tega, da se bodo sredstva za kohezijo zmanjšala, to je dejstvo in oba veva, da bo do tega prišlo. Lokalne skupnosti so že, to ste tudi sami omenili, so že v položaju in še bodo v položaju, ko določenih prioritet oziroma določenih programov ne bodo mogle sfinancirati, zato ker pač je obseg lastnih sredstev premalo. Vemo, koliko, kakšen je dolg v tem trenutku slovenskih občin – skupen dolg skoraj milijarda. Rad bi vas citiral s 14. redne seje Državnega zbora, kjer se povedali, da »prioritete morajo izhajati iz naših potreb, naših razvojnih priložnosti« in da »morajo biti usmerjene na področja, kjer je dodana vrednost za našo državo in ljudi največja«. Jaz se s tem absolutno strinjam. Skrajni čas je, da se na teh vsebinskih prioritetah določijo programi in projekti, katerim bodo evropska sredstva namenjena. Ali je ta čas zdaj ali ne? Vi ste rekli, da je treba s tem počakati, čeprav vemo za kakšne okvire finančnih sredstev oziroma kakšni bodo okviri finančnih sredstev v prihodnje. Zato vam še enkrat v bistvu naslavljam isto vprašanje. Se pravi, kakšnim projektom in katere so tiste vsebine, ki bi po vašem mnenju morale biti v novi finančni perspektivi najbolj zajete? Oziroma, kdo jih bo določil?

Omenjali ste informacijski sistem EMA. Vemo, da so bile težave. Ne bom vas spraševal koliko denarja bomo potrebovali za to, zato ker vem, da tega ne morete oceniti. Tudi na sejah Odbora za zadeve Evropske unije smo se večkrat pogovarjali o tem, kaj bi bilo pametneje – ali še nadgrajevati ta sistem ali pa mogoče razmišljati o novem sistem. Tukaj vas sprašujem kakšno je vaše mnenje, če ga že lahko daste. Rekli ste, da morate zadeve prej analizirati. Se strinjam, zato da sprejmeš tako pomembne odločitve je sigurno treba izvesti temeljito analizo. Moja ocena sicer je, da je ta sistem podatkovno neustrezen, zato ker dostikrat prihaja do tega, da se ne da določiti posamezne lokacije podatkov. Oziroma, ni takšen problem vzpostavitve določenega projekta, kot pa kasneje analize učinkov tega projekta.

In pa še eno oziroma dve vprašanji za na konec.

Ali menite, da razvojne agencije delajo skladno oziroma dovolj skladno s potrebami lokalnih skupnosti? Sam ste omenjali decentralizacijo. Ali bi morali biti župani občin tisti, ki bi definirali že v osnovi potrebe na osnovi svojih prioritet ali naj jih določi država? Oziroma ali bi jih morala najprej država, pa potem, se pravi iti up to bottom? In pa mogoče, no, kdo bi po vašem mnenju moral prevzeti analizo teh razvojnih potreb in pa učinkov uspešnosti projektov?

Toliko z moje strani. Tudi jaz vam želim vse dobro in se vam zahvaljujem za odgovore.

Hvala.