Hvala predsedujoči za besedo. Lep pozdrav. Spoštovani kolega kandidat za ministra!

na tako pomemben področju, ki je zelo pomembno, kot vemo, in na žalost ni bilo dovolj uspešno v preteklih letih, tako da računam, da boste res odlični zagrizel v te stvari in verjamem, da boste najprej moral proučiti in poskenirati realno situacijo, da boste se sploh lahko spopadal s tem zahtevnim izzivom, sploh v luči tega, da moramo upoštevati, da so investicije Slovenije vse od leta 2004 močno odvisne od učinkovitega črpanja evropskih sredstev za kmetijstvo in kohezijo, zato bi vas v tej luči najprej morda najprej bolj splošno vprašala nekaj kar se ne tiče izključno vašega resorja, ampak nekih konceptov in strategij celotne Vlade, boste pa seveda pomemben glas pri soodločanju pri teh stvareh. Pa me zanima, ali imate v mislih, da bi se izdelal jasni načrt nekega strateškega razvoja Slovenije, ki bi temeljil na tem, da bi bila Slovenija bolj samozadostna, da ne bi toliko v bodoče temeljila kot je bila do zdaj odvisna od teh injekcij kohezijskih sredstev in žal tudi pogosto nekih interesov lokalnih tajkunov, ne? Lahko jim tudi tako rečemo, kakšnim županom, ki si malo preveč predstavljajo oblast v nekem čudnem smislu. Zanima me, v tem kontekstu se mi zdi ključno vprašanje kako se bo recimo vaša nova vlade, katere pomemben član boste tudi vi, če boste danes potrjeni, spopadla s to trenutno situacijo v Evropski uniji? Sploh pa zdaj v luči te neke nepredvidene krize, sam ste se je malo dotaknili, sem zasledila, ki pač predstavlja, odvisno od dolžine njenega trajanja, ampak napovedi niso dobre in predstavlja kar potencialno hud udarec za ekonomijo. In ne vem ali menite, da bi to lahko morda vplivalo na kakšno spremembo, krčenje predvidenih sredstev, da bi ta finski predlog se spremenil v luči te krize morda? Krčenje morda sredstev za naslednjo perspektivo – mislite, da je to sploh možen tak scenarij ali kaj bi to pomenilo? Bi prihajalo do kakšnih podaljševanj rokov, podaljševanj rokov za pogajanja o sredstvih in tako naprej? Me zanima kako vi to pač vidite, to tvegano situacijo, v kateri se je pravzaprav znašla cela Evropska unija.

Zdaj pa, če se dotaknem konkretno kohezijskih politik oziroma kohezijske politike.

Jaz sem pogledala vašo koalicijsko pogodbo. Zdaj, nekih zares čisto konkretnih predlogov ni zapisanih. Piše, pač v poglavju Finance v vašem koalicijskem sporazumu preberemo: pospešeno in bolj učinkovito črpanje ter investiranje EU sredstev in priprava in sprejem operativnega programa za koriščenje EU sredstev naslednje finančne perspektive. Zdaj, seveda vsaka dosedanja vlada ne glede na to katerakoli je bila v preteklosti, je zmeraj seveda, to zmeraj napove, to ni nobeno presenečenje. In res je zelo pomembno in bistveno vprašanje kako konkretno se bo to implementiralo. Kaj konkretno boste delali? In tukaj pač, to bo zelo pomembno in tukaj seveda, ker je nam vsem v skupnem interesu, da se bo črpanje čim uspešnejše, da bo razvoj čim bolj uravnotežen v naši državi. Bomo seveda konstruktivna opozicija, nikakor ne bomo nekdo, ki bi po nepotrebnem nekaj vas spotikal ali nagajal, sploh ker vemo, da, kako zelo smo, nismo bili, res ne, najboljši v preteklih letih in bo zelo, zelo pomembno. Sam ste omenil, da smo recimo 300 milijonov dobili manj prilivov, kot je bilo recimo načrtovano in to so kar krepka sredstva. Zdaj, če pomislimo, da je naš proračun zelo odvisen od teh prilivov, ker vsaj iz vaše koalicijske pogodbo se zdi, da bo precej odhodkov, no, šlo v recimo povprečnine, ki jih omenjate, se bodo dvignile. Imamo pa pač neko vrečo denarja, ki pač je, kakršna je, bo seveda zelo pomembno kako se bomo izpogajali in kako bomo potem tudi uspeli počrpati ta sredstva. Zato me zanima morda vprašanje, nekaj ste omenili, da boste prizadevali si za decentralizacijo in za seveda skladen regionalni razvoj. Omenili ste neko, prenos služb, tudi decentralizacijo službe, če sem prav razumela, ampak me zanima morda bolj konceptualno, malo celostno malo bolj, če lahko to predstavite? Zdaj vemo, da so razlike med centrom in periferijo hude, zelo hude. Statistični podatki jasno kažejo, da je recimo Slovenija v oziru te geografskih trendov razvitosti in nerazvitosti kot nekakšen mali mikrokozmos Evropske unije in se dejansko deli na center in na periferijo. In te razvojne oblike se kažejo predvsem v višjih stopnjah revščine in socialne izključenosti v podrazvitih, bom rekla predelih ali pa na periferiji, zlasti v spodnjeposavski in pomurski regiji. Ti dve sta nekako, vsaj glede na kazalnike, zelo, zelo podreprezentirani, zelo ranljivi regiji. In vas sprašujem ali boste posebno pozornost posvetili tem najbolj ogroženim ali pa najmanj razvitim regijam? Kajti dejstvo je, da so to gospodarsko precej prizadeta območja, ki so se pač, in to zaradi deindustrializacije, ki se je dogajala, ne, v preteklih desetletjih. In tukaj pač ne samo to, da ni neke industrije, kraji so redki poseljeni, slaba prometna infrastruktura, saj to vem, da ni samo vaše področje, ampak tukaj boste morali zelo dobro sodelovati z ministrstvom za infrastrukturo recimo. Celo telekomunikacijskih povezav ni najboljših ali jih pa sploh ni ponekod. V Zasavju in Pomurju se to zelo, zelo odraža tudi v smislu depopulizacije, se pravi ljudje se izseljujejo, mladi gredo drugam, prebivalstvo se stara in stopnja tveganja revščine dejansko narašča. In to so kar hudi izzivi in prav bi bilo, da resnično se poskrbi za bolj enakomeren razvoj in za prioritete tam, kjer je situacija najslabša. Pa me zanima vaš komentar glede tega.

Zdaj, moram reči, pokritizirati odhajajočo vlado, ki pač žal ni sprejela resnejših ukrepov, ki bi ta razvojni prepad zajezili, ne, med centrom in periferijo. Kar je pa hudo in to se odraža na žalost v prilivih v proračun in to boste občutili tudi vaša vlada seveda zaradi tega in vse nadaljnje vlade, to je tisto, na kar smo opozarjali v Levici – zaradi privatizacije, odprodaje NLB, smo izgubili znatne prilive v proračun. Zdajle vam, lahko pozneje postrežem s podatkom, imam nekje zapisano, mislim, da je bil lanski presežek kar za 313 milijonov evrov nižji od presežka 2018 in to zaradi izpada dividend od državnih bank, NLB in Abanke, ne? Drugi ključen vpliv na višino presežka pa so zmeraj prilivi iz EU in tukaj boste vi tisti, na kogar bomo zdajle v bodoče računali in s tem seveda potem posledično povezane investicije države. In prav te proračunske postavke, kot ste sami omenili, so se v preteklem letu znižale, vsaj glede na napovedi, ki so bile podane.

Zdaj, ne vem, nebi vam rada postavljala nekih neprijetnih vprašanj za popotnico, se bom raje ognila temu. Sem imela namen vprašati par zadev, ampak računa na to, da boste kot minister za kohezijo morda se ogradili od nekih takih zadev, kot je bila pred nekaj dnevi s tistim re-tweetom. Pa pustiva zdaj tole. Recimo, da vam želim, če boste danes pač potrjen, res uspešno delo, ker je to v interesu vseh nas in z veseljem bomo pomagali s kakimi pobudami, kolikor bomo lahko.

Hvala zaenkrat.