Hvala za postavljena vprašanja.

Najprej, spoštovana poslanka Nina Maurovič, na vaše vprašanje. Prvo konkretno vprašanje je bilo neodvisno sodstvo kako ga poimenujem v povezavi s Preiskovalno komisijo v zadevi Kangler.

Uvodoma sem povedala, da je pristojnost Pravosodnega sodišča tista meja, ki določa tudi do kod lahko pravosodni minister gre torej neodvisno sodstvo je v Ustavi zagotovljena in kot takega ga tudi spoštujem in zagovarjam. Glede te konkretne zadeve koliko vem je Ustavno sodišče zadržalo izvajanje te preiskave dokler pač zaustavilo, ker pač pravi, da nekako dokler tečejo postopki na sodišču naj se to ne bi izvajalo in tudi naj se politična odgovornost sodnikov v tem času tudi naj ne bi ugotavljala. Rekli ste kakšen je konkreten predlog na tem področju. Mislim, da je tudi Zakonodajno-pravna služba tukaj dala mnenje. Sam Poslovnik glede parlamentarne preiskave je v pristojnosti Državnega zbora. Te določbe torej kako urediti to področje, kdaj in kako posegati menim, da je potrebno urediti znotraj samega parlamenta, saj je ta Poslovnik sprejet v Državnem zboru.

Glede navedbe pravosodja ali krivosodje. Torej, z mojo oceno kakšno je oziroma kar je tudi javno znano so ti podatki ocenjujem, da je naše pravosodje pravosodje, da so znotraj tako kot znotraj vsakega sistema lahko anomalije. Vemo, da imamo povsod Gaussovo krivuljo, da imamo odločne naj bo sodnike, uradnike, da pač včasih tudi nimamo in to je tisto, o čemer sem govorila pri samem ocenjevanju in napredovanju, da gre za odgovornost torej predstojnikov, da vidijo kaj se pravzaprav dogaja.

Pravite glede pritiskov na mene. Pritiske znam zelo dobro odbijati, kjerkoli so. Naj povem, da sem izjemno veliko pritiskov pa s strani politike in vsem doživljala tudi na Agenciji za varstvo okolja, kar se ne bi smelo dogajati, ampak jih znam kar dobro odbiti.

Glede sovražnega govora, vprašali ste me, ali nameravamo kakšne konkretne ukrepe. Tukaj je Vrhovno sodišče v konkretnem primeru razmejilo kdaj gre za sovražni govor torej ni potrebno, da pride do fizične grožnje, ampak lahko tudi v drugih primerih. Mislim, da tukaj je Kazenski zakonik ustrezen potrebno pa je to skozi sodno prakso nadaljevati. Vem, da v preteklosti državna tožilstva niso nekako dajale naprej teh primerov. Verjamem, da se je praksa sedaj že verjetno spremenila.

Kar se tiče opredelitve kot prekršek. S tem strinjam, kajti ne moremo vseh zadev obravnavati z najhujšimi torej vzvodi. Kaznivo dejanje naj bi bila torej opredelitev nečesa kot kaznivo dejanje naj bi bila zadnja možnost torej lahko tudi kot prekrški. Menim, da je tu lahko Zakon o medijih tisti, ki ste me tudi vprašali, da se tudi v tem zakonu uredi lahko pa tudi v Zakonu o javnem redu in miru. Tako da, da. Potrebno je tudi to področje nadaljevati. Vem, spomnim se še v času, ko sem bila poslanka je dr. Klemenčič prinesel tudi spremembo Zakona o javnem redu in miru, vendar je bilo takrat kar veliko pomislekov s strani informacijske pooblaščenke, kajti določba, ko gre za prekršek more biti zelo evidentno napisano namreč na način, da tisti, ki bo o teh prekrških odločal ne rabi ugotavljati, ampak na primer, da je zapisano na način, če prekoračiš hitrost si kaznovan. Bilo je veliko težav tudi z določitvijo javnega prostora pa tudi kako identificirati storilca preko ID, če je to v nekem zaprtem prostoru na primer imamo doma računalnik kdo je tisti, ki je, potem to pravzaprav uporabil. Tukaj je veliko izzivov na tem področju. Da ureditev, ampak ne na škodo spet človekovih pravic. To so bila vaša tri vprašanja.

Glede poslanke Karle Urh o integriteti in preprečevanju korupcije, kako bomo torej zagotovili učinkovitost, če morda ne podpiramo zakon. Menim, da smo se za ta institut odločili in ga imamo se pravi to instituciji, potrebno mu je dati ustrezna orodja. Mislim, da so v tem zakonu tudi naslovljena. Nedvoumno se želim srečati tudi s bodočim predstojnikom kajti menim, da je v Republiki Sloveniji pretirano korupcije najrazličnejših. Mislim, da se je naša zavest kaj je korupcija, da smo je postavili zelo visoko, žal.

Vloge Sodnega sveta glede torej ali bi nekdo drugi se pavi ne več Državni zbor potrjeval sodnike, ampak da bi jih predsednik Republike in če tukaj drugačni kriteriji jim pa tudi za same člane Sodnega sveta. Da, v kolikor pride do take spremembe je potrebno drugače to definirati kajti mislim, da vseeno je neko – govorimo o zavorah in ravnovesju – se pravi do sedaj je to počel Državni zbor. Očitek je, da če to počne Državni zbor, da so lahko pritiski. Če to premaknemo v drugo sfero pa morajo biti določeni objektivni kriteriji, strožji kriteriji in pa tudi za člane samega Sodnega sveta. Moramo pa se zavedati, da je za to potrebna sprememba Ustave, dvotretjinska večina, kjer je potrebno doseči politični konsenz.

Inštančni sistem torej kako ga nameravamo zagotoviti oziroma če podpiramo krožni sistem. Inštančni sistem v kazenskih postopkih sem že prej povedala, da je potrebno izdelati analizo kako se je to obneslo v Zakonu o pravdnem postopku. Menim, da ni primerno morda za vse v celoti, ampak morda tudi predvideti v katerih primerih naj bi se zamejilo vračanje na prvo stopnjo. Naj povem, da je 70 % sodb je potrjenih, kar je relativno dober rezultat je pa vseeno teh 30 %, če so bili vrnjeni v ponovno odločanje pomeni, da lahko to vpliva tudi na to, da pride do zastaranja in to so ključni razlogi, zaradi katerih so spremembe potrebne.

Vprašali ste glede krožnega sistema torej da bi se to razporejalo. Da tudi to se lahko razporeja. Sicer ste omenili, da bi tukaj zagotovili večjo nepristranskost. Jaz mislim, da upam in verjamem, da ta nepristranskost je, da obstaja. Je pa to krožno se pravi dodeljevanje je nekako napovedano, ga je pa potrebno proučiti, videti kaj to pravzaprav pomeni se pravi avtomatsko dodeljevanje morebiti na druga sodišča. Pomeni pa to tudi spremembo krajevne pristojnosti sicer je to lahko tudi bistvena kršitev postopka tako da da, potrebno so spremembe, vendar domišljeno brez naglice in ne na škodo pravic. Upam, da sem odgovorila na vaša vprašanja.

Gospa Meira Hot, spoštovana poslanka. Glede Kazenskega zakonika in redefiniranja posilstva. Da, menim, da bom nadaljevala s spremembami Kazenskega zakonika. Glede samega modela se bom dobro seznanila z študijo, ki je bila naročena na institutu. Nekako kot ženska in pa kot človek se nagibam, ampak se ne bom še definitivno opredelila, da do takih situacij ne sme priti.

Glede mučenja živali ali podpiram višje kazni. Spomnim se, bila sem poslanka, ko smo leta 2016 se pravi 2011 so bile kazni dvignjene ponovno leta 2016. Spomnim se tudi, da je takrat stroka opozarjala, da lahko pridemo do nesorazmernosti v razmerju kaznivih dejanj za na primer odnosu do človeka. Menim, da je dosti pomembno, da je pregon strikten, da posameznik, ki se znaša nad živali ve, da bo preganjan in menim, da je to lahko večji učinek kot pa, če kazni dvignemo pa ta pregon ni dosleden. Glede same izvršbe in zavarovanja. Da, se strinjam tako, da s tem bi nadaljevali.

Glede okolijskih nesreč ali pa na splošno okolijskih škod. Kazenski zakonik jih zelo taksativno našteva katera so ta kazniva dejanja. Na Agenciji za okolje smo podali nekaj kazenskih ovadb, ko smo ugotovili okolijsko škodo. Vem, da tudi inšpekcija podaja kazenske ovadbe v primeru, ko ugotovi te kršitve. Menim pa, da glede na to, da je naše okolje eno od prioritet naše države in tudi EU, da je tukaj še veliko prostora.

Glede dolgotrajnosti postopkov torej predvsem lahko tudi v gospodarskem in civilnem, ampak mislim, do so najbolj občutljivi kazenski. Sem že v svoji predstavitvi seveda povedala vrsto teh ukrepov je od digitalizacije, od inštančnega sodnika, morebiti tudi razporejanja, kar je gospa Urh prej rekla se pravi avtomatsko razporejanje morebiti tudi spremembo sodne mreže, kajti vemo, da so okrajna sodišča trenutno zelo obremenjena nekoliko manj pa okrožna. Teh ukrepov je kar nekaj, morajo pa biti dogovorjene tudi znotraj sodstva. Kot sem rekla morajo biti ponotranjeni in se zavedati, da se je potrebno nenehno odzivati na spremembe in morajo spremembe biti del vsakdanjika.

Glede umetne inteligence v odnosu do človekovih pravic, grožnje ali izziv. Torej, razumem jo kot izziv dokler ni na škodo človekovih pravic. Ko pa je na škodo človekovih pravic pa mislim, da je grožnja. Sem tudi nekako nakazala prav je, da jo uporabimo pretežno morda v tistih postopkih kjer gre za odločanje na podlagi listin ne pa tam, kjer bi umetna inteligenca odločala o nekih subjektivnih elementih človeka.

Zakon o dedovanju prenos pristojnosti na notarje. Tudi ta tema je nekaj časa odprta. Sem za to, da se pogovorimo tako z notarji kot s samim sodiščem, da preverimo kaj bi to pomenilo tako z vidika samih sodnikov kot tudi sodnih taks, ki se, potem plačujejo, kaj to pomeni za državo. Načeloma pa da, sodišča je potrebno razbremeniti vseh tistih postopkov, ki lahko jih pač damo nekomu drugemu, jih lahko enako učinkovito tudi izvaja.

Glede insolvenčne zakonodaje. Trd oreh res, ampak treba je pogledati to insolvenčno zakonodajo, potrebno je pogledati tudi ostala pravila, ki določajo poslovanje družb predvsem na finančnem področju, zaostriti odgovornost še preden pride so same morebitne insolvencije. Bo pa tudi direktiva, ki jo je potrebno implementirati prineslo določene vzvode, ki bo zaostrila ta odgovornost.

Vprašanje je bilo glede poenostavljene poravnave. Že v predstavitvi sem nekako rekla nisem za ukinjanje, prav je, da ta možnost obstaja, potrebno je pa vzpostaviti večje nadzorne mehanizme znotraj tega.

Glede inštančnega sojenja. Da, torej to je eden od – je bilo že prej govora o njemu – torej prav je, da tudi na drugi stopnji se, kadar gre za nepravilno ali pa premalo ugotovljena dejstva izvede tudi glavno obravnavo in odloči.

Upam, da sem odgovorila.