Govor

Nina Maurovič

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem. Spoštovana kandidatka za ministrico, pozdravljena, hvala za vašo predstavitev izčrpno.

Zdaj pravosodje bo v konstelaciji, ki se obeta, izjemno pomemben resor. Verjetno se tega zavedamo vsi v tej sobi, sploh v luči nove koalicije s stranko, ki ima glede pravosodja, bom rekla, zelo, milo rečeno, zanimive ideje. Vi boste branik pravosodja, zato bi želela jasne odgovore na 3 vprašanja, katerih se v predstavitvi niste, na 3 vprašanja in 3 področja, ki se jih v predstavitvi niste dotaknila oziroma ste se jih dotaknila zelo bežno, ampak saj ravno del vprašanj je zato, da potem določene zadeve obdelamo podrobneje. In moram reči, da upam, da bo pri odgovorih, da bomo deležni nekoliko večje, vsaj navidezne odločnosti.

Prvo vprašanje se nanaša na neodvisnost sodstva. Vemo, da je skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope pred kratkim v poročilu že izrazila zaskrbljenost v zvezi s parlamentarno preiskavo v zadevi Kangler, ki je bila odrejena julija lani. Po njihovi zadevi bi lahko ta preiskava pomenila neposreden pritisk politike na delo in na delovanje pravosodnih organov in tudi na poseganje v neodvisnost sodišč in državnih tožilstev. Zaskrbljeni so, ker se ta konkretna preiskava nanaša tudi na zadeve, ki jih pravosodni organi še obravnavajo. Zdaj mogoče bi želela samo spomnit, da je Državni zbor to komisijo odredil na zahtevo Državnega sveta. Ustanovitev se je poskušala preprečit tako s strani Vrhovnega državnega tožilstva kot tudi Sodnega sveta. Oba sta na Ustavno sodišče podala pobudo za oceno ustavnosti s predlogom za začasno odredbo. Zdaj preiskovalno komisijo vodi SDS. SMC je kot pač takrat še koalicijska stranka se odločila, da v komisiji ne bo sodelovala, ker je nekako bila na stališču, da preiskava ni dopustna. Glede na to, da vstopate v vlado s stranko SDS, me zanima vaše osebno in tudi strokovno mnenje in opredelitev, kakšno je torej vaše stališče do vtikanja politike v sodno vejo oblasti in tudi ali podpirate to konkretno preiskovalno komisijo v primeru Kangler. Ste v predstavitvi sicer rekli, da se je treba zamisliti nekako vezano na to področje, ampak jaz bi res želela zelo konkretno stališče in konkretne ukrepe, ki jih nameravate predlagati v zvezi s tem.

Naslednje področje je spet vezano na vašo največjo koalicijsko partnerico bodoče koalicije in sicer pravosodje in krivosodje. SDS pač ves čas opozarja na tako imenovano krivosodje in nikoli ne izpusti priložnosti v medijih, da bi to besedo uporabljala češ, da gre za anomalije znotraj pravosodnega sistema se pravi predvsem neko neprimerno kadrovanje, zlorabo sodnega sistema v politične namene, se pa vzpostavlja neka dikcija in tudi princip, če se dotični s sodbo strinjajo, potem gre za pravosodje, če se pa s sodbo ne strinjajo gre za pa krivosodje. Mene zanima, če vas to moti in tudi če menite, da je s tem kaj narobe in kaj je narobe in kako boste postopali, ko se bodo in nedvomno se bodo začeli tudi pritiski na vas v to smer, če boste postala ministrica?

Tretja zadeva je pa zadeva, kateri se pač kot nekdanja novinarska in tudi urednica ne morem izogniti je pa sovražni govor. Na področju sovražnega govora in na sploh urejanja zakonskega medijev imamo res ene take ogromne zaostanke, pojavile so se nove tehnologije, družbena omrežja in tako naprej in pravzaprav tukaj nimamo niti še razčiščeno niti urejeno niti v Zakonu o medijih zapisano neko sodobno definicijo kaj mediji sploh so tako, da to je že prva neka ta luknja. Moti me to, da v vaši koalicijski pogodbi ni predvidenega čisto nobenega ukrepa v tej smeri. Bom rekla tako, da obstaja v medijskem prostoru neka dvojna merila in tudi mediji, ki so politično zelo jasno motivirani in tudi financirani. O tem smo v tem Državnem zboru že kar veliko povedali. Je pa zanimivo, da SDS poudarja, da mora demokratična in strpna družba svojim državljanom dopustiti svobodno izražanje in zagovarjanje raznolikih stališč tudi kritičnih na vkljub temu, da se komu zdijo neprimerni. Mi imamo sovražni govor reguliran v Ustavi in v kazenski zakonodaji. 63. člen Ustave kot protiustavna šteje vsakršno vzpodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti in tudi razpihovanje narodnega rasnega, verskega in drugega sovraštva in nestrpnosti. Tudi Kazenski zakonik določa kazensko odgovornost za tistega, ki izziva ali razpihuje narodnostno rastno in versko sovraštvo razdor nestrpnosti in širi ideje o več vrednosti ene rase na drugo, ampak ne glede nato pa vemo, da sovražni govor v našem medijskem in tudi širšem prostoru tudi družbenih medijev obstaja je in počasi prehaja že v nevarne ne samo bizarne dimenzije. Zanima me, če je po vašem mnenju zakonska podlaga v Kazenskem zakoniku za pregon sovražnega govora ustrezna in če morda menite, da je bolje, da se to prepusti sodni praksi se pravi, da se izoblikuje čez sodno prakso neke kriterije za pregon sovražnega govora? Ali morda celo menite, da se mora to urejati v medijskem pravu, ker v tem mandatu vemo, da Ministrstvo za kulturo zagotovo tega ne bo urejalo na takšen način kot bi bilo treba glede na to, da pripada kvoti katere stranke? Mi smo imeli primer naše poslanke, ko je v nekem tvitu izrazila skrb nad lažno in populistično retoriko in je kandidat SDS za evropskega poslanca zadevo komentiral s stavkom: »Umrite nevedni lahko tudi pod mačeto.« ali se vam kot kandidatki za ministrico zdi, da je takšna retorika dopustna in zelo konkretne korake na področju delanja reda in pravnega reda na področju sovražnega govora?

Hvala lepa.