Se opravičujem.

Spoštovani minister Zdravko Počivalšek. Uvodoma ste bili zelo konkretni. To ni kaj reči. Seveda se postavlja še veliko vprašanj. To področje je zelo pomembno, predvsem za gospodarstvo in samo želimo si, da bi tako šla kontinuirano naprej, da bi ta razvoj tekel in danes nam je verjetno vsem skupaj žal, da je prišlo do te krize, kar bo sigurno vplivalo na ta nadaljnji razvoj.

Ta prva tema, ravnovesje med socialno državo in tržnim gospodarstvom. Na to bi se nanašalo. Poglejte, nedolgo nazaj ste delovali v Vladi, ki je držala in ohranjala ravnovesje med socialno politiko in pa gospodarstvom. Že na kongresu, ki ste ga imeli pred kratkim, pa se je pokazala tendenca stranke v neko drugo smer, v smer interesne stranke. Problem je, če bo vzpostavitev ravnovesja plačala socialna država, da se bodo pridobljene socialne pravice državljanov okrnile in se bodo na račun krepitve gospodarskega kapitala socialne razlike še poglobile. V 2. členu Ustave se namreč zavzemam za spoštovanje načela pravne in socialne države in ne želimo, da bi socialna država zaradi izbire neoliberalne poti reševanja težav izgubila svoj pomen. Malo politično postavljeno vprašanje, ampak poglejte, bom poskušal bolj konkretno. Tukaj se mi postavlja vprašanje, vprašanje na katerega bi želel, da konkretno izhajate, pošteno plačilo za pošteno delo. Kako ga vidite vi? V tej povezavi želim, da tudi poveževa dvig minimalne plače oziroma ta ukrep, ki je že nastavljen in kako bo to vplival na gospodarstvo in kakšno je vaše videnje. Torej ali lahko sedaj pričakujemo liberalno politiko ter kako in na kakšen način nameravate spremljati to ravnovesje?

Drugi sklop. Cilj slovenskega gospodarstva je do leta 2025 povečati dodano vrednost na zaposlenega in sicer na 60 tisoč evrov. Za leto 2018 je bila dodana vrednost slabih 45 tisoč evrov, za leto 2019 verjetno nekje na 47 tisoč, na podatke točno še čakamo. Vemo, da imamo še vedno veliko delovno-intenzivnih panog z dodano vrednostjo pod 30 tisoč evrov. Med drugim, naše pomembno podjetje Gorenje, ustvarja le 32 tisoč evrov dodane vrednosti z ogromno številom zaposlenih, kar je bistveno pod povprečjem, na drugi strani so pa družbe, ki ustvarjajo dodano vrednost krepko nad 100 tisoč evrov, kot so farmacija in nekatere visoko tehnološko razvite dejavnosti. Seveda tukaj je zdaj zelo pomembno, da dodana vrednost napram povprečju Evropske unije dosega ca 70 %. Bruto dodana vrednost pa nad 87 %. To se pravi, znamo ustvarjati, delati, smo produktivni, ne znamo pa ustvarjati te dodane vrednosti oziroma zadržati, to se pravi, kar je v plačah, slediti nagrajevanju in pa seveda ustvarjati dobiček, ampak iz tega tudi vemo, se polnijo pomembne državne blagajne preko dohodnine, preko prispevka za zdravstvo, pokojnine, itn. To bi zahtevalo bistveno prestrukturiranje tako industrije kot javnega sektorja. Dobičke bi morali investirati v inovativne projekte in se bolj vključevati v mednarodne verige vrednosti, delati bi morali bolj inovativno, tehnološko na višji ravni, ponujati izdelke in storitve z višjo dodano vrednostjo, premalo smo vključeni v finančne tokove. V Sloveniji imamo raziskovalne projekte na leto vloženih dobrih 100 milijonov, vi ste govorili danes tudi o 200 milijonih, verjetno kako vse zajamemo v to področje. Avstrija vlaga v to področje 2 milijardi evrov. Tukaj ne gre le za evropska sredstva, ampak tudi neposredne investicije v raziskovalno-razvojno dejavnost. Na tem področju vidim tudi to prestrukturiranje v cilju oziroma upoštevanjem obsega ekonomije, ki je za Slovenijo kot eno malo državo tudi zelo bistveno. Tukaj verjetno ta projekt spada tudi Adria in določene panoge, ki je nismo morali obdržati, verjetno iz tega razloga tudi.

Spoštovani minister. Ob tej priliki ste dejali, da vas zelo veseli, da bi se dodana vrednost na zaposlenega do leta 2025, kar je cilj gospodarstva, dvignila na 60 tisoč in s tem dosegla nekako povprečje Evropske unije, zato me zanima, kako in s kakšnimi konkretnimi ukrepi nameravate to doseči? Ali še konkretno podvprašanje, zaustaviti beg kapitala in pa davkov na tem področju, kar se navezuje na tisto zaostajanje dodane vrednosti na povprečje glede na BDP?

Tretje področje. Slovenija je dežela naravnih lepot, kar je dobro izhodišče za razvoj turizma, ki je v zadnjih letih v dobrem porastu, a še vedno slabo povezan. Največji problemi pa so na področju infrastrukture, tako vlaganju zmogljivosti kot v infrastrukturi v transportne poti, ki bi jo morala realizirati država. Na drugi strani imamo pa značilno slovensko kmetijstvo, ki je v svoji raznolikosti in majhnosti neekonomično in nekonkurenčno na širšem trgu. Kljub dejstvom, da bi morala biti v našem kmetijstvu prednost ekološka predelava, se ta cilj ne uresničuje. Ker se človek, ki izhaja iz kmetijstva in ste si na tem področju nabrali dobre poslovne izkušnje že iz mladosti, ker ste na področju turizma in tudi gospodarstva pokazali rezultate v svojem delovanju, me zanima, kako vidite in boste v prihodnje razvijali dejavnosti kmetijstva in turizma v Sloveniji. Se opravičujem, ker tukaj kmetijstvo mešam, ampak zdajle bom povedal zakaj.

Ali lahko naše naravne danosti in specifičnosti na področju narave, kmetijstva in razvoja turizma vidite kot: dobro in strateško prednost Slovenije pred ostalimi državami, kot to trajnostno dejavnost, še posebej pa zdaj v tem času te krize, ki je nastala, kjer je verjetno neka samooskrba na področju kmetijstva in pa ekološkega turizma, ki je nasprotje nekega množičnega turizma lahko velika prednost.

Zdaj pa mogoče še dve zadevi iz področja, bolj konkretno teh davkov. Gre za oblikovanje konkurenčne trošarine, trošarinske politike za naftne derivate. V koalicijski pogodbi ste navedli, da nameravate oblikovati konkurenčno trošarinsko politiko za naftne derivate. Želja po liberalizaciji cene goriv je prisotna s strani gospodarskega ministra že nekaj časa. Agencija za varstvo konkurence je v analizi trga, ki jo je začela izvajati po uvedbe deregulacije cen ugotovila, da tudi če liberaliziramo trg, je možnosti za / nerazumljivo/ igralcev malo. Liberalizacija trga na katerem prevladuje dupol, pa je tvegana za potrošnika, kot vemo, Petrol in OMV skupaj obvladujeta med 70 in 90 % trga. Kako in kdaj nameravate izvesti ta ukrep oblikovanja konkurenčne trošarinske politike? Kolik trošarin iz naslova goriv je preteklo v državni proračun v preteklem obdobju in koliko višjih prihodkov iz tega naslova pričakujete potem, ko bo ukrepi izveden?

Pa še ena takšna dodatna zadeva. Vaš kandidat za predsednika Vlade je v svoji predstavitvi v torek, 3. 3., dejal: »No in kot sem rekel že prej, kajne, tudi če vse te stvari zagotovimo, potrebni bodo znotraj javnih financ premiki, tudi v smislu v prihodnosti višanja prispevnih stopenj tako za zdravstvo kot za oskrbo starejših, ker je tukaj statistika neizprosna, vpliv na samo gospodarstvo iz tega dviga teh prispevnih stopenj.«

In mogoče samo eno kratko vprašanje glede uvedbe trošarin na sladkor oziroma sladke pijače, kaj bi to vplivalo tudi na to dejavnost turizma oziroma to dejavnost proizvajalcev teh pijač. Toliko z moje strani.

Hvala lepa. Pa mislim, da bo zdaj prekinjeno, pa se potem…