Hvala, kolega. Lep pozdrav vsem skupaj! Vse dobro, zlasti obilo zdravja gospod minister in kandidat za ministra.

Jaz bi seveda rajši videl, da ta eskpoze, ki ste ga sedaj predstavljali bi mi dobili vnaprej, pa bi več časa imeli za razpravo.

Poglejte, verjetno ni nobenega med nami tukaj, ki ne bi zagovarjal pomena gospodarstva ter tehnološkega razvoja. Navsezadnje najprej moraš nekaj ustvarjati, bolj ali manj pametno in potem seveda to porazdeljevati. In seveda tu pridejo različne ideologije, kako ustvarjaš, kako spoštuješ delo in delavstvo ter kako prerazporejaš. In orodje, kjer naj bi to počeli se imenuje ustavna parlamentarna demokracija. Jaz v vašem skoraj uro trajajočem ekspozeju niti enkrat nisem slišal delavstvo in delo. Slišal sem delovna mesta. Po mojem pojmovanju Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ni zgolj izpostava delodajalcev z vsem dolžnim spoštovanjem do njih. Vsi, ki smo v življenju imeli priložnost ustvarjati delovna mesta vemo, kako zahtevno in zelo težko je to. Vsi, ki smo delali, recimo, na prepišnem področju turizma vemo kaj pomeni, ko imaš kakšen mesec, ki nimaš iz tekočega poslovanja niti štrom za plačati, če se tako izrazim. Navsezadnje gospodarstvo ustvarjamo vsi, ki sodelujemo in delamo na tem področju, od Državnega zbora do delavk, delavcem v ožjem smislu, do vodstva do lastnikov in tako naprej. Jaz se pogosto v Levici kregam, ko moji pubeci malo preveč revolucionarno zaplužijo in rečem, poglej, saj velika večina srednjih malih podjetij v Sloveniji so v bistvu neki delavci, ki imajo samo še kakšen kredit več na ramenih. Sedaj komentar tega kar ste ubesedovali, brexit ni nova zgodba. Brexit je zgodba že pet let stara. Kar zadeva to zakonodajno okolje, veste, zelo všečno je o tem govoriti, ampak sami ste rekli, pravočasen prenos zakonodaje EU. 70 % zakonodaje se kuha, po domače povedano, v Bruslju. Za Nemčijo, za nas, za Malto, za vse. Bruselj v veliki meri najbolj vodi EPP, kateri član je SDS, že dolga leta. Onkraj tega ubesedovanja bi jaz hotel slišati okej, dobro, katere področne zakone boste na novo pisali ali združevali, da jih bo manj. Gos(?) teh zakonov pa podzakonskih aktov, dajmo reči na tričetrt rata zaradi ustroja EU in zakonodaje EU, ena četrtina pa rata zaradi tega, ker so pri nas šli področne zakone razbijati, da je bilo več podzakonskih aktov, da se je lažje mutilo, kot bi rekli kaj bolj na jugu. Energetsko področje je skoraj edino področje, ki ima še en tak špeh zakon, po drugi strani so pa nadlobij. Če se govori že o tem, dajmo potem jasno povedati, dajmo ajde, 800 vseh zakonov naj jih Janševi, ki jih poslušam že tule sedmo koledarsko leto, da smo zaradi njih mi vsi butasti, a ne Vojko, ti rad opozarjaš na to, da tega prej v življenju nisi doživel. Okej, kaj bomo nadomeščali, kaj bomo združevali. Nič kaj dosti se ni združevalo. Prejšnja Cerarjeva vlada, katera minister ste bili, meni se zdi neka poroštva smo tam: malo pospravili skupaj. Zdaj, če se pogovarjamo o koronavirusu, sam osebno menim, da bi morali izdatno povečati evropski proračun. Koliko se boste v Vladi prizadevali za to? Zdaj, tako imenovane netodajalke stiskajo proti 1 %, glede na to stanje glede na stanje pandemije bi potrebovali vsaj 1,5 % BDP v najmanjšem smislu 1,3 %, ker navsezadnje veste, tudi Nemčija na koncu ne bo imela kam prodajati, če bomo mi vsi skrahirali. Kaj boste počeli v tej smeri? Zdaj, kolega Polnar mi je rekel, da sem strokovnjak, ker na nekem zaslišanju v prejšnjem takrat ministra za finance, jaz se ne bom opravičeval, da sem kariero začel kot asistent pri indikatorju družbenega razvoja, pa da sem z nagrado doktoriral s politiko informatizacije. Dan danes na splošno govoriti, bomo digitalizirali ovo, bomo ono, to se že dvajset let ne govori. Zdaj, dve tretjine teh mašil splošnih besed, ki jih govori večina evropske politike, ker zmanjša državnikom, pa to je stari dobri nezbit, ki je že nekaj let mrtev. To so zgodbe 30 let nazaj. Prej četrt stoletja sem že predaval, da BDP sam po sebi, veste, ni nujno ravno najboljši kazalec, pomembno je kakšna je razporeditev v družbi. Tudi registrirana brezposelnost, ali človek lahko od plače živi ali preživi. Poglejte, spoštovani minister in kandidat za ministra, lastni brat mi dela v eni najbolj dobičkonosnih firm v Sloveniji v francoski lasti je firma. Je tak garač kot sva midva, pubec iz vasi. S številnimi Dolenci in Belokranjski nikoli ne vidi čez 900 evrov ali mogoče 920, z malico skupaj s prevozom skupaj. Moje prvo vprašanje je, upam da veste kakšen je prag tveganja revščine trenutno izračuna in kakšna naj bo minimalna plača v neto znesku, mi povejte. Koliko odstotkov več nad pragom tveganja revščine v času približno nekih debelih krav, recimo ta čas večino mandata Cerarjeve vlade pa delno te in koliko v krizi.

Moje drugo vprašanje je. Ali se strinjate s tem, da mora biti osnovna plača enaka minimalni plači, ter da se vsi dodatki računajo iz tega ven? Če ne, zakaj ne.

Tretje vprašanje, vsaj to kar ste govorili se strinjam. Družba znanja, tehnološki razvoj, itn. Ali ste za družbo znanja ali družbo izigravanja pravil? Zakaj vas to sprašujem. V prejšnjem mandatu je SMC zamenjal tri šolski ministrici. Prva si je izplačevala toliko nadur, da je vsaj dvem mladim ljudem za mlade družine gre, gospod Počivalšek, odžirala delovno mesto, druga je prepisala magisterij pa ste jo nekam skrili, tretja si je samo izplačevala dodatek, kaj je že, na delovno pripravljenost. Veste, pa 95 ali še več proletariata, ki delamo v akademski sferi si tega nikoli nismo izplačevali. Ob tem imate gospo Pivec, ki si ob treh jurjih plače še 36 tisočakov izplača v letu dni, to je dvakrat tričetrt plače recimo mlade raziskovalke, ki bi se ukvarjala z geronto tehnologijami. Ob tem imamo potem še Janeza Janšo, ki povsod krate citate, tako sumerce kot Ustava je program kot virusi ne izbirajo levo, desno, sem jaz prvi tukaj govoril, pa imajo tam župana, ki ga čuva sicer mož od ene od tukaj se mi zdi prisotnih poslank, ki je nekoga drugega poslal pisati kolokvij iz nemščine. Ali je to družba znanja, gospod minister.

Gremo dalje. Katere dejavnosti morajo biti neprofitno organizirane in zakaj? Gremo naprej. Pomen fer konkurence. Janša je omenjal sumerce, versus monopoli in oligopoli. Kdaj je delež takšen v našem izvoznem gospodarstvu ko to postane prenevarno. Gremo naprej. Sripi. Zakaj jih je v Sloveniji devet, kolikor vem, v Nemčiji jih je pa tam nekje pol manj, ker kaj so do sedanji pozitivni izpleni tega. Omenjali ste tudi človekove pravice, pa socialni dialog.: Skoraj že dvajset let, pa več kot debelo desetletje se nikamor ne premakne problematika o poklicnih boleznih na ESS, ker delodajalci to blokirajo. Imamo nek izrojen sistem, ko v bistvu, pa seveda so številni delodajalci ali večina poštenih glede tega, da ne bom narobe razumljen. Ko delodajalec pošlje delavca za pregled zdravniku, če bo ta zdravnik ugotavljal preveč bolezni, se mu bodo zahvalili pa bodo našli drugega zdravnika. Če ugotovijo poklicno bolezen, bo moral delavec plačati, da bo verificiral svojo poklicno bolezen. Kako boste to razrešili v naslednji Vladi? Zdaj, zanima me tudi naslednja kohezija in gospodarski ter tehnološki razvoj. Takrat za čas vedejevstva Alenke Bratušek, SDS-ovci so spraševali, je rekla Bratuškova, ah saj problemov ni, saj interesov je za 30 milijard, milijard bo pa zgolj tri. Se mi zdi, da tukaj nekdo izdatno ni naredil domače naloge. Kako bomo naslednjo kohezijo zlasti na pomemben področju gospodarstva dosti bolj pametno nastavili, če se tako izrazim, in mogoče za prvi krog, da ga tukaj sklenem. Ali ste za naborništvo ali bi reje te peneze deli za mlade raziskovalke in raziskovalce v slovenskem gospodarstvu in slovenski znanosti.

Hvala.