Spoštovani poslanke, poslanci, članice, člani Odbora za gospodarstvo! Spoštovani predsednik odbora gospod Perič! Hvala za besedo.

Preden začnem svojo predstavitev bi vam rad dal še eno informacijo. Ker sem včeraj zvečer dobil temperaturo sem šel takoj na kontaktno točko v bolnico Celje in dobil izvid, lahko ga pokažem, da sem negativen na Koronavirus. In če dovolite, bi nadaljeval. Izvid pa je iz 20.49., včeraj. Imam malo drugačen glas in mi oprostite, če bom tu pa tam zakašljal. Zdaj to je moje tretje zaslišanje za položaj ministra za gospodarski resor in prvo, ki sem ga imel, je bilo pozno jeseni leta 2014, ko je Sloveniji šlo še slabo, okrevala je po večletni gospodarski krizi in smo se ukvarjali predvsem s tem kako stabilizirati poslovno okolje in povrniti zaupanje vanj. Drugo je bilo pred dobrim letom, ko smo beležili rekordno gospodarsko rast in rekordno nizko brezposelnost. Naše gospodarstvo je bilo evropska gazela in naša prizadevanja so se od preživetja končno preusmerila k ukvarjanju z visoko dodano vrednostjo. Danes imam zaslišanje v okoliščinah, ki so zaradi ohlajanja evropskega gospodarskega trga zaradi brexita in pa zaradi Koronavirusa zelo nepredvidljive in povečujejo negotovost našega gospodarskega okolja. Lahko rečem, da smo v letih kar vodim gospodarski resor preživeli že marsikaj težkega. Smo pa na drugi strani doživeli tudi mnogo uspehov zaradi katerih živimo danes v Sloveniji bolje in pa varneje. To ostaja vodilo mojega dela in ekipe, ki jo imam tudi v prihodnje. Ko sem bil tukaj prvič me je slovenska javnost spoznala predvsem po mojem delu v gospodarstvu. Rekel bi, da sem bil v politiki takrat nepopisan list, danes tega privilegija nimam več, moj list je poln oznak, tudi takih, ki me opominjajo, da je politika nehvaležen posel, v katerem ni težko postati junak a je težko junak ostati. A kot v gospodarstvu želim tudi v politiki biti del tistih, ki prižigamo luči ne pa del tistih, ki luči ugašajo. Včasih zaradi tega izpadem naivno, tega se zavedam, raje izpadem naivno kot pa nezrelo. Ena od besed, ki jih najpogosteje uporabljam, je beseda sodelovanje. Več let sem bil zaradi tega deležen podpore, v zadnjih tednih pa me je to stalo napadov z vseh strani in dokler vidim, da so rezultati mojega dela boljši, te svoje navade in potrebe po sodelovanju ne bom spreminjal. Nasprotno, upam, da mi bo v tem sledilo še več kolegic in kolegov iz političnega okolja Slovenije in mislim, da bi na tak način Slovenija definitivno od tega imela bistveno več kot ima do sedaj. Kakor bi imela več od tega, da bi poenostavili naše prenominirano in zakonodajno okolje, postopki so pri nas prezapleteni, predlogi. Predpisov, ki jih urejajo je preveč, ukvarjamo se z vsako vejico posej, pri tem pa izgubljamo občutek za gozd. V gospodarstvu smo v tem pogledu naredili pomemben korak predvsem z Zakonom o spodbujanju investicij. Ta je omogočil odprtost našega trga za gospodarske investicije domače in tuje. A, ko trčimo ob druge resorje in pridemo do prostorskega umeščanja veliko dobrih pobud enostavno zamre. Zato naj ta uvodni del sklenem s pobudo nam vsem, če bomo več sodelovali in manj imeli skozi to manj predpisov, bomo naredili za gospodarstvo največ kar lahko naredimo. V nadaljevanju predstavitve bom podrobneje predstavil načrt dela in cilj resorja, ki ga bom vodil do leta 2022, če mi boste izkazali zaupanje. Najprej pa se bom posvet8il trenutnim okoliščinam. Dovolite najprej nekaj podatkov o makroekonomskih razmerah oziroma kazalcih. Primerjava med letom 2017 in 2019 oziroma 2020, ker že imamo podatke, kaže, da smo imeli leta 2017 BDP na prebivalca 20 tisoč 809 evrov, lansko leto 22 tisoč 983. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila leta 2017 9 in pol procentov, konec lanskega leta 7,7 %. Skupno število brezposelnih je bilo leta 2017 88 tisoč 600, konec oziroma na začetku leta 2020 77 tisoč 400. Število brezposelnih mladih pa se je, na žalost, povečalo. 6 tisoč 793 jih je bilo leta 2017, na začetku leta 2020 6 tisoč 850. Minimalna plača bruto znesek 804 evre leta 2017, 940 leta 2020. Povprečna mesečna neto plača bruto znesek tisoč 723 evrov leta 2017, tisoč 855 evrov leta 2019. In konsolidiran bruto dolg 74,1 % leta 2017 in pa 70,4 % konec leta 2018. Za gospodarsko rast veste, da je od minus 1 % leta 2013 rasla preko 2,8 leta 2014, 2,2 leta 2015, 3,1 leta 2016, 4,8 leta 2017, za leto 2017 moramo povedati, da smo šele leta 2017 presegli krizo po BDP iz leta 2008. Leta 2018 4,1 in leta 2019 2,4. Napoved je bila do danes za leto 2020 3 %, kot ste slišali je Umar to napoved, mislim da danes, prepolovil. Izvoz je bil in ostaja gonilo našega gospodarstva. V letu 2019 je predstavljal 84,4 % vsega kar proizvedemo. Z drugimi besedami, vse kar naredimo v blagu in storitvah v skoraj 85 % izvozimo na tuje trge. Tudi blagovna in trgovinska menjava, to je blago in storitve skupaj je v letu 2019 znašala 76,7 milijarde evra, od tega je znašal izvoz 40 milijard in pol. Tukaj pri tej številki moram povedati še nekaj drugega, da dobite občutek pomembnosti slovenskega gospodarstva. 40 milijard in pol izvozi Slovenija. To je več kot izvozijo vse države, bivše naše države skupaj. 2 milijona ljudi naredi in izvozi več kot 20 milijonov bivše skupne države. Toliko, da dobimo občutek o tem, da nismo tako majhni, kar se industrializacije in pa pomena gospodarstva tiče. Uvoza smo imeli 36,2 milijardi. Močno se je povečala tudi vrednost tujih neposrednih investicij. Stanje tujih neposrednih investicij v Sloveniji je konec leta 2018 znašalo 15,2 milijardi, kar je 8,6 5 več kot konec leta 2017. Po začasnih podatkih do konca tretjega kvartala 2019 pa je vrednost tujih neposrednih investicij prešla 16,1 milijardo evra, kar je skoraj 6 % več kot v istem obdobju leta poprej.

Verjamem, da večina od vas že pozna dobro koalicijsko pogodbo prihodnje vlade. In na tem mestu želim izpostaviti samo vodilnih 5 ciljev s področja, ki jih pokriva gospodarski resor. Prvič, trajnostni razvoj. Ravnovesje med gospodarstvom, družbo in okoljem ostaja eden od poglavitnih ciljev Slovenije. V tem pogledu smo del skupine držav, ki vidijo prihodnost v odgovornem ravnanju in sobivanju. Pravičnost in sorazmernost ukrepov, ki določajo razvoj pomembnih državnih sistemov je temelj razvoja, ki mora zajeti vse segmente družbe o delovno aktivnih, mladih, upokojencev in invalidov. Konkurenčno poslovno okolje. Podjetja potrebujejo stabilno, predvidljivo in spodbudno poslovno okolje, potrebujejo hitro odzivanje, na njihove potrebe, sorazmernost ukrepov, ko govorimo o davčni politiki in finančnih spodbudah ter politični pogum za rešitve, ki lahko pomenijo prednost na globalnem trgu. Slovenija ima s tem zadnjim praviloma težave. Zato je naše poslovno okolje za investitorje manj privlačno kot so okolja nekaterih primerljivih evropskih držav, a delamo korake na bolje, eden največjih je zagotovo bil Zakon o spodbujanju investicij, ki smo ga sprejeli pred dvema letoma. Ravnovesje med socialno državo in tržnim gospodarstvom. Socialni dialog v Sloveniji ni zgolj črka na papirju temveč dolga in močna tradicija, na to moramo biti ponosni, pri nas se ne more zgoditi, da interes kapitala pohodi človekove pravice. Vem, da se nekateri z mano ne strinjate o tem, a prepričan sem, da je Slovenija vzor, ko govorimo o socialnem dialogu in primer dobre prakse, ko govorimo o spoštovanju javnega interesa. Zaupanje in spoštovanje med socialnimi partnerji je vodilo za vse, ki delujemo v gospodarstvu. Tega odnosa ne spreminjamo tudi zato, ker se zavedamo, da strukturne in dolgoročne spremembe pri nas ne bodo mogoče, če jim ne bodo prižgali zeleno luč vsi socialni partnerji. Decentralizacija države in sistemska podpora regionalnim razvojnim projektom. Slovenija je kljub temu, da se vsi radi pohvalimo z našo gospodarsko majhnostjo izrazito centralizirana država. Naj naveden nekaj zgovornih podatkov. 26 % vseh delovnih mest je v Ljubljani. 7 % vseh delovnih mest je Mariboru. V vseh ostalih krajih skupaj je samo 67 % vseh delovnih mest. Za ponazoritev. V Murski Soboti jih je 1,4 %, v Slovenj Gradcu pa celo manj kot 1 %. Proces centralizacije se z leti krepi, kar povzroča kup težav od pomanjkanja stanovanj za mlade od prometnih zamaškov in nenazadnje preobremenjenost okolja in razvojnega zaostanka manjših krajev. Eden od boj konkretnih ciljev na gospodarskem resorju je zato okrepitev vlaganj tako imenovane programe razvoja regij. V nadaljevanju jih bom podrobneje predstavil, naj pa samo dodam, da gre pri tem za investicije v višini približno 480 milijonov evrov.

In peto poglavje koalicijske pogodbe, ki se nanaša na Ministrstvo za gospodarstvo, debirokratizacija. Slovensko zakonodajno okolje je prenormirano. Samo za ilustracijo spet. Leta 1991 smo imeli 367 zakonov, danes jih imamo 858. Še bolj drastična je razlika v številu podzakonskih aktov. Leta 1991 smo jih imeli 913, danes jih imamo 20.093. To pove vse o labirintu skozi katerega se morajo državljani, poslovni subjekti, ustanove in nenazadnje tudi vlagatelji prebijati tudi pri povsem enostavnih izzivih. Naš cilj je pospešiti racionalizacijo zakonodajnega okolja s ciljem, da pridemo do manj a bolj jasnih zakonov. Ko govorimo o poslovnem okolju je naš skupni cilj, s tem mislim na vladno koalicijo, prečistiti zakonodajo, ki je tehnično gledano vezana na različne resorje, a pomembno vpliva na poslovno olje. Primer so postopki umeščanja v prostor ali pa zakonodaja, ki pokriva na primer področje mikro podjetij, s.p.-jev zelo malo, pogosto 1 oziroma 2. zaposlenimi.

Še nekaj o prioritetah Slovenije v obdobju predsedovanja Svetu Evropske unije, ker koalicijska pogodba časovno pokriva tudi obdobje predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije bom na tem mestu omenil tudi vsebine, ki jim bomo v okviru tega posvetili več pozornosti. To so kreativna industrija, prehod v nizko ogljično krožno gospodarstvo, družba 5.0, krepitev digitalizacije ter trajnostni turizem. To so vse za Evropo zelo aktualne teme in hkrati teme na katerih je Slovenija v zadnjih letih dosegla viden napredek in nekaj odmevnih primerov dobre prakse, ki so postali referenčni celo za Evropsko unijo. O teh temah lahko tudi povem tudi, da smo jih dogovorili z obema sopartnericama predsedovanja, z Nemčijo in Portugalsko. Slovenija svoje aktivnosti pripravlja v tesnem sodelovanju z državami, tako kot sem povedal, ki bosta sopredsedovali z nami. In moram povedati, da se je ta način sodelovanja že do sedaj izkazal za zelo koristnega, saj krepi odnose med državami in prepričan sem, da bodo ti odnosi med nami tremi ostali bolj globoki tudi po koncu predsedovanja. Glede na to, da je Nemčija naš najpomembnejši gospodarski partner s katerim smo imeli v lanskem letu 13 in pol milijard trgovinske menjave. Smo ena redkih držav, ki več izvozimo, za skoraj milijardo več kot uvozimo iz Nemčije. Smo tudi Nemcem pomemben partner, ker smo tam 33., 34., zato verjamem, da je ta trojček tudi z našega vidika navezanosti na največji motor ali najmočnejšo silo Evropske unije toliko bolj pomembni.

Sedaj pa bi šel na druga področja. Kaj potrebuje gospodarstvo? Tisti, ki ustvarjajo delovna mesta in generirajo največji del gospodarske rasti niso in ne morejo biti percipirajo kot nasprotniki vsega, kar je javno ali v javnem interesu. Veliko krivico mislim da delamo gospodarstvu, ko ga marsikdaj razglašamo za državnega sovražnika. Del politike ima s tem težave. Ne pove pa, kje vidi vzvode za pomembne reforme, ki čakajo na rasno politično voljo že skoraj dva desetletja. Gospodarstvo je naravni zaveznik vseh razvojnih načrtov države. Je druga stran istega kovanca, na katerem je javno zdravstvo, javno šolstvo, pokojninska shema in drugi za delovanje države najpomembnejši sistemi. Država mora za to ne le prisluhniti potrebam gospodarstva, pač pa jih znati pravočasno predvideti in spodbuditi rešitve, ki so koristne za vse deležnike. Usklajenost načrtov gospodarstva z načrti drugih sistemov je vedno najboljše jamstvo zato, da se državi ne zgodi kolaps, da ne zaide v nerazumna tveganja in da ne ustvarja pogojev, ki bi porušili socialni mir in varnost vseh skupin prebivalstva. Da lahko naša podjetja konkurenčno delujejo na mednarodnih trgih je pomembno predvidljivo, stabilno mednarodno poslovno okolje. Zato si na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo prizadevamo za ustvarjanje pogojev za odprto in pravično mednarodno trgovino, ki temelji na pravilih svetovne trgovinske organizacije in vrednotah Evropske unije. Slovenija je del notranjega trga Evropske unije, ki je najučinkovitejše orodje za večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva, ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja, ustvarjanje delovnih mest in blaginjo državljanov Evropske unije. Zato moramo skrbeti tudi za pravočasen prenos in uveljavitev zakonodaje Evropske unije, saj tudi s tem omogočamo konkurenčnost slovenskih podjetij, tako na notranjem kot na globalnem trgu. Prav tako moramo več napora vložiti v odpravo nepotrebnih ovir na notranjem trgu Evropske unije, zlasti na področju storitev. Tukaj gre za to, da imamo popolnoma prost pretok blaga, kar gre v korist razvitejšemu delu Evrope in pa veliko omejitev na področju storitev, kar gre v škodo nam, ki smo se kasneje pridružili. In to kar večkrat ugotavljamo, da pač v Evropi, ki je kljub vsemu za nas pozitivna, nismo vsi enakopravni in da si bomo morali na tem področju storitev pri sproščevanju tega trga še kako prizadevati tudi v bodoče. To je namreč eno najbolj kritičnih področij enotnega trga, ki ga je treba še nadalje izboljševati in krepiti. Gospodarstvo potrebuje partnerski odnos med vsemi, ki imajo vpliv nanj. V našem primeru to pomeni sodelovanje državnega aparata z Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno zbornico Slovenije, Klubom slovenskih podjetnikov, Združenjem delodajalcev, Združenjem menedžer in ostalimi deležniki. Na začetku prejšnjega mandata sem zato predlagal ustanovitev strokovnega sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje, ki je postal zelo pomembno posvetovalo telo.

Izpostavil bom še en pomemben davčni ukrep. Na našem ministrstvu smo si kljub nekaterim tendencam po ukinjanju davčne olajšave za raziskave in razvoj prizadevali in vztrajali na stališču, da gre dober in nujen ukrep. Ta davčna olajšava ostaja pomembna spodbuda gospodarstvu, da se usmerja v razvoj. Mislim, da gre za približno 70 milijonov evrov na letnem nivoju, ki jih gospodarstvo tako dobi nazaj. Čeprav je zadnja davčna reforma z minimalno stopnjo obdavčitve privedla do tega, da podjetja davka ne morejo več znižati na 0 %, pa to še vedno ne zmanjšuje pomena tega ukrepa. Davčna olajšava je v našem sistemu posebna tudi zato, ker je poleg olajšave za investicije edina, ki jo je mogoče koristiti v davčnih obdobjih in ne le v letu nastanka. Prav je, da uspešna podjetja plačujejo minimalno stopnjo davka. Si bom pa prizadeval, da bodel pobranih sredstev našel pot nazaj do podjetij, zlasti tistih, ki potrebujejo spodbude, da dosežejo preboj. Tu imam v mislih povečanje sredstev integralnega dela proračuna namenjenega raziskavam in razvoju in inovacijskih dejavnosti podjetij. Nujno je, da dosežemo najmanj 1 % BDP vlaganj v raziskave in razvoj. Kot že navedeno, razvojna in inovacijska usmerjenost podjetij je tista, ki bo na dolgi rok pomenila ustvarjanje visoko kvalificiranih delovnih mest, povečevanje dodane vrednosti na zaposlenega, zaposlovanje in ustvarjanje pogojev za razvoj družbe, zmožnost le-te, da poskrbi tudi za ranljivejše skupine in na kratko da bomo od komercializacije mišic, kot večkrat rad povem, prešli v komercializacijo možganov.

Na tem mestu želim poudariti še dvoje. Gospodarstvo potrebuje jasna in učinkovita pravila konkurence. Potrošniki pa učinkovito varstvo njihovih pravic. Na področju varstva potrošnikov bomo posodobili že obstoječa pravila in jih prilagodili razvoju trga v digitalni dobi. Glavno vodilo pri pripravi novega zakona o varstvu potrošnikov bo ohraniti visoko ravne zaščite potrošnikov v Republiki Sloveniji in krati odpraviti nepotrebna bremena za gospodarstvo. Prenova zakona pa bo vključevala tudi prenos treh evropskih direktiv. V postopku prenove bomo prisluhnili vsem zainteresiranim deležnikom. Zavedamo se, da lahko le s skupnimi močmi pripravimo predpise, ki bodo uravnoteženi in v praksi učinkoviti.

In sedaj nekaj na aktualno temo odzivanje na problem koronavirusa. Koronavirus je najprej velika zdravstvena grožnja, a njegove posledice se kažejo tudi na drugih področjih, predvsem v gospodarstvu. Danes ko sem se peljal v Ljubljano, mislim, da je kolona kamionov od hrvaške meje že skoraj do Krškega. Se pravi, prehajamo v obdobje, ko se poleg omejevanja gibanja ljudi pričenjajo težave tudi pri prometu blaga. Če te težave povežem s tistimi 85 % našega izvoza veste, da je to za nas zelo zelo kočljivo obdobje. Kot sem rekel, se 85 % slovenske proizvodnje izvozi na tuje, zato pričakujemo, da bomo imeli težave na tem izvoznem, logističnem in turističnem področju. V Sloveniji kot ste opazili zelo podrobno spremljamo razmere na domačem trgu, v Evropski uniji in v globalnem okolju. Iz podjetij in njihovimi druženji smo v dnevnem stiku in ta teden smo že predstavili sveženj ukrepov, ki jih bom zaradi eskalacije težav morali še dopolniti, to moram povedati takoj. Z njimi bomo blaženje posledic našim podjetjem namenili skoraj milijardo evrov v obliki kreditov in pa finančne pomoči. Ti ukrepi pa so: Zakon o subvencioniranju čakanja na delo, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Ministrstvom za delo, ta zakon se ravno danes ob 10., ko se začne Vlada, sprejema na Vladi. Mislim, da bo državna sekretarka zastopala naša stališča pri tem zakonu. Povedati moram, da v tem Zakonu v tem trenutku ni rešitev še za s.p.-je in pa mala podjetja v taki meri kot si jih želimo, zato bomo ali ta zakon ali s kakšno drugo rešitvijo naslovili tudi vprašanja malih podjetnikov v večji meri in pa samostojnih podjetnikov. Drugič. Kreditne linije SID banke in SPS-a. SID banka ima dva inštrumenta, in sicer bo sodelovala pri pomoči podjetjem, ki imajo 600 milijonov evrov kreditov preko komercialnih bank. In drugič nastopa z novimi 200 milijoni, skupaj z našim ministrstvom za likvidnostno pomoč podjetjem, ki bodo na tem področju prišla v težave. Slovenski podjetniški sklad pa bo s 115 milijoni sredstvi, ki bodo aktualna od 20. marca dalje, pomagal mikro malim in srednjim podjetjem s krediti, z regresi oziroma subvencioniranjem obrestne mer z garancijami in z vavčerji, ker bodo podjetja mala dobila po hitrem postopku sredstva ne kreditna oziroma nepovratna. K tem spada še slovenski regionalni razvojni sklad Ribnica, ki bo podjetjem, ki bodo izpolnjevala pogoje, zamenjeval najugodnejša posojila z bolj ugodnimi. Potem sledijo ukrepi na področju internacionalizacije, ki jih izvaja Spirit naša agencija za promocije investicij. Povrnili bomo stroške podjetjem, ki so zaradi težav s Koronavirusom bili onemogočeni, da bi svoje aktivnosti realizirali na trgu. Enako se bo zgodilo tudi s turističnimi podjetji s strani Slovenske turistične organizacije. Podjetjem, ki so v težavah, bomo pomagali preko ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, imamo 6 milijonov evrov rezerviranih za to s sprostitvijo rezerv skupaj s finančnim ministrstvom pa imamo na razpolago dodatnih 20 milijonov. Potem so tu še u krepi za primere dela doma in čakanja na delo zaradi karantene. Predlogi za odlok plačila davčnih obveznosti za 24 mesecev ali na 24-mesečnih obrokov in pa posebni ukrepi na področju turizma, ki je prvi doživel drastične težave, še posebej so na udaru in popolnoma na tleh male agencije, ker se promet oziroma potovanje v in iz Slovenije popolnoma onemogočil in tukaj iščemo rešitve, da jim nemudoma pomagamo. Igralništvo zaradi tega, ker je bazirano veste kje na zahodni meji in je ta aktivnost popolnoma ustavljena. Ena podjetja imajo za mesec, za dva rezerv, ampak se moramo pripraviti in jim omogočiti najprej, da preživijo. Potrebno je povedati še to, da so naše aktivnosti prvenstveno usmerjeno v to, da pridemo do tega, da ohranimo delovna mesta, če tega ne naredimo bomo imeli strahovite težave, nekaj smo se naučili tudi v krizi leta 2008. Poudariti moram tudi, da na ministrstvu pripravljamo oziroma smo pripravili vstopno informacijsko točko za poslovno okolje, kjer so zbrane vse ažurne informacije o ukrepih. Če je že sedajle v tem trenutku aktivirana je, če pa ni bo pa v roku pol ure, maksimalno ene ure.

Dnevno imamo krizne sestanke ožje skupine, ki spremlja razmere na trgu in je na zvezi z drugimi resorji, predvsem z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za zunanje zadeve. Gre za krizne razmere, tudi v komunikacijskem smislu, zato delamo hitro, proaktivno in sproti rešujemo probleme. Podjetja lahko računajo na podporo države. Če nekaj ni predvideno bomo v teku dogodkov reagirali in naredili vse, da naslovimo prave probleme. Seveda pa tiste, ki imajo zares škodo. Morate vedeti, da moramo ločiti tiste, ki bi želeli svoje tekoče probleme skriti za krizo, od tistih, ki dejansko čutijo posledice krize. Ne sme nam priti do tega, da se bo ponovilo kar smo doživeli v zadnji finančni krizi, ker smo predolgo čakali z ukrepi in pustili, da so v resne težave zašla tudi podjetja, ki bi jim morali pomagati. Glede na to, da so se razmere na trgih spremenile, da se spreminjajo iz dneva v dan smo pripravljeni, tako kot sem rekel, na sprejetje novih ukrepov in pričakujemo tudi odločen in pravočasen odziv s strani Evropske unije. Slišali smo napoved predsednice Evropske komisije Von Der Leyenove, da bo EU ustanovila investicijski sklad, ki bo težak 25 milijard evrov. Sklad bo namenjen naložbam v zdravstvene sisteme, za mala in srednja podjetja, trg dela in najranljivejše dele gospodarstva. Po navedbah naj bi se del teh sredstev lahko začel koristiti že v nekaj tednih.

Grem na naslednje poglavje Spodbujanje investicij. Nadaljujem s področjem, ki je za nas pomembno. Veliko očitkov se je v preteklosti nanašalo na to, da neenako obravnavamo slovenske in tuje investitorje. Zato smo v času mojega ministrovanja celovito prenovili Zakon o investicijah, z njim smo izenačili domače in tuje investitorje in s tem bolj odprli naše okolje za investicije, ki jih potrebujemo in želimo. Ravno pred nekaj dnevi sem na terenu videl ali pa si ogledal prvi rezultat tega zakona. V Trebnjem se pospešeno gradi investicija, za katero bo ministrstvo namenilo 2,6 milijona evrov subvencije. Ustvarila pa bo 51 novih delovnih mest, od tega 11 visokotehnoloških. To je majhen korak za Slovenijo, pa velik korak za lokalno okolje, ki bo samo na tak način ostalo privlačno za mlade družine in jim ponudilo še kaj drugega kot streho nad glavo.

Tudi pri tujih neposrednih investicijah smo bili uspešni. Kot sem že povedal je bilo ob koncu leta 2019 16,1 milijard tujih neposrednih investicij, kar je 5,6 več kot leto poprej, pa tudi če to številko primerjate, mislim, da je vsak trikrat večja kot je pri prvem našem južnem sosedu. Po številkah tuja podjetja v Sloveniji predstavljajo 1,6 % vseh slovenskih podjetij - zadnji razpoložljivi podatek Banke Slovenije za 2018. Kljub majhnemu deležu podjetij s tujimi neposrednimi naložbami pa imajo le-ta zelo pomembno vlogo v slovenskem podjetniškem sektorju. Z zadnjimi velikimi investicijami pa smo se, lahko rečem, tudi veliko naučili. Zato smo na ministrstvu pripravili seznam degradiranih območij, kamor bomo usmerili nove investicije. Na tem seznamu je tisoč 81 območij, med katerimi tudi nekdanja tovarna sladkorja Ormož, poslovno središče Feniks v Posavju. Ta dva podatka namenoma izpostavljam, da razumemo za kakšna območja gre in kako daleč gredo naši načrti za to, da revitaliziramo degradirana okolja in njihovo okolico.

Pomembni poglavji našega delovanja v prihodnjih letih pa sta tudi industrializacija in digitalizacija. Evropska komisija je ta teden, ravno 10. marca letos, predstavila novo strategijo zelene in digitalne tranzicije evropske industrije s ciljem spodbuditi konkurenčnost Evrope ter zagotoviti njeno strateško avtonomijo v času velikih geopolitičnih sprememb in vse večje globalne konkurence. V okviru industrijske strategije evropska komisija načrtuje vrsto ukrepov na primer akcijski načrt glede intelektualne lastnine, pregled evropskih pravil za varstvo konkurence, ta sicer že poteka, tudi pravila o državnih pomočeh. Že prihodnje leto pričakujemo zakonodajni okvir, ki bo uredil pomembno področje tujih investicij na notranjem evropskem trgu, dostop tujih podjetij do evropskega trga, javnega naročanja in financiranja. Prav tako strategija med drugim načrtuje celovite ukrepe za posodobitev razogličenje energetsko intenzivnih industrij za spodbujanje energetske učinkovitosti ter za zagotovitev stalne in cenovno konkurenčne oskrbe z nizko ogljično energijo. Pomemben del industrijskega svežnja je strategija za mala in srednje podjetja, ki naj bi zmanjšala administrativna bremena s katerimi se ta podjetja spopadajo. Prav tako naj bi olajšala njihov dostop do financiranja in ustreznih veščin. V Sloveniji izvajamo ukrepe za digitalizacijo in digitalno transformacijo preko digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije, slovenskega podjetniškega sklada in Spirita Slovenija. Pri vlaganjih v raziskave in razvoj in inovacije, pa že sedaj sledimo strategiji pametne specializacije, kar bomo v prihodnje še nadgradili. Skupno smo temu področju namenili 220 milijonov evrov, od tega 73 milijonov evrov v letu 2019, in sicer za demostracijske in pilotne projekte različnih naprednih tehnologij industrija 4.0 umetna inteligenca, strojno učenje, virtualna resničnost in blockchain. Moram povedati, da se prav na blockchainu danes, ko državo uvrščamo med najbolj prepoznavne in najbolj razvite države v svetu, to je prepoznala tudi evropska komisija, saj nas je uvrstila v prvo skupino držav za testiranje evropske blockchain infrastrukture. Zato bo prvi pilotni regijski sklad za financiranje blockchain in star up podjetij iz področja umetne inteligence postavila prav v Sloveniji. Skupna vrednost znaša 40 milijonov evrov za Slovenijo in Hrvaško. Kot pomembnega partnerja pri razvoju blockchain politik sta nas prepoznala tudi OECD in organizacija Združenih narodov. S slednjo smo sooblikovali Belo knjigo za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja 2030 z uporabo blockchain tehnologije.

Evropska komisija pa je ta teden predstavila še eno pomembno strategijo, in sicer strategijo, ki se nanaša na položaj malih in srednjih podjetij. Gre za pomemben segment evropskega gospodarstva, saj govorimo o 25 milijonih evrov, takih podjetij, ki skupno zaposlujejo kar 100 milijonov ljudi. Pri tem ustvarijo približno polovico evropskega bruto družbenega produkta in so ključni generator inovativnosti in dodane vrednosti na vseh področjih. Nova strategija se osredotoča na izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do financiranja za naložbe in rast, zmanjšanje birokratskih ovir, podporo podjetjem pri njihovi zeleni okoljski transformaciji. V Sloveniji smo v tem pogledu naredili velik korak z uvedbo MSP testa, testa za mala in srednja podjetja, ki ga uporabljamo že tretje leto, pripravljavci vsakega predpisa preverijo kakšne bodo njihove posledice na gospodarstvo. Pri tem MGRT tesno sodeluje z Gospodarsko zbornico, Obrtno zbornico, Trgovinsko zbornico in v ta namen izvaja številna usposabljanja. Skupaj tako nadziramo, da predpisi, ki jih sprejemamo, nimajo nezaželenih posledic za mala in srednja podjetja. Za razvoj slovenskega gospodarstva in spodbujanje podjetništva so izjemnega pomena tudi start up podjetja. Za spodbujanje start up podjetij bomo tudi v prihodnje zagotovili podporno okolje v obliki obstoječih VEM točk, univerzitetnih in podjetniških inkubatorjev, tehnoloških parkov, pospeševalnikov ter še okrepili finančne spodbude, subvencije, semenski kapital predvsem v okviru slovenskega podjetniškega sklada. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pozornost namenjamo tudi zadružništvu in socialnemu podjetništvu. V Evropi je prisotnih več kot 2 milijona takšnih podjetij, ki so v letu 2019 ustvarila 14 milijonov delovnih mest in skupno prispevala 7 % BDP. V Sloveniji imamo še mnogo prostora za rast, skupaj po številu zaposlenih ta podjetja namreč ne dosegajo niti enega procenta. A tukaj poudarjam, da se je število socialnih podjetij, odkar sem minister, povečalo za več kot 300 %. Še posebej me veseli, da so mnogi, predvsem mladi ljudje, izbrali prav zadruge kot eno od oblik za vstop v podjetništvo. Tako so nastale številne mladinske zadruge, od zadrug na področju kreativnih industrij do stanovanjskih zadrug. Lokalno prebivalstvo je dobilo več možnosti povezovanja in sodelovanja na področju lokalne samooskrbe in lokalno predelane hrane. S tem se zmanjšuje tudi socialna izključnost številnih lokalnih skupnosti.

Eno izmed prednostnih področij te vlade pa je tudi področje dolgotrajne oskrbe, ki je dodaten element za razvoj socialnega podjetništva in zadružništva. Še dve številki. Socialnemu podjetništvu namenjamo 6 milijonov evrov nepovratnih in 6 milijonov evrov povratnih sredstev. Gre za sredstva iz evropskih skladov.

Sedaj pa še nekaj besed o razpisih oziroma o evropskih sredstvih, za katera smo odgovorni na našem ministrstvu. Lahko rečem, da smo v zadnjih letih bistveno poenostavili razpise. Znotraj MGRT smo ustanovili tudi službo za razvojna sredstva. Eden od ciljev te službe je krepiti transparenost in končno učinkovitost dodeljenih sredstev. Ključno je, da sredstva pridejo od tistih, ki jih potrebujejo in ne do tistih, ki izigravajo sistem. Naj dodam nekaj aktualnih številk. Razpoložljiva sredstva v tej finančni perspektivi 2014-2020 za Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo znašajo 886 milijonov evrov. Razpisali smo do sedaj 793 milijonov evrov. Dodelili oziroma z drugimi besedami podpisali pogodb za 587 milijonov evrov in izplačali 306 milijonov evrov. Do konca letošnjega leta bomo razpisali vsa razpoložljiva sredstva v tej perspektivi. Povedati moram še to, da bo bolj jasno, da ko se podpiše pogodba šele sledi izvedba projekta s strani podjetja. In ko podjetje realizira projekt lahko dobi denar. Zato se bo izplačevanje nadaljevalo po koncu te perspektive še 2 leti. Zato ne vidim tukaj nobenega problema, če pogledamo to sliko kot celoto, ker se večkrat diskutira o tem, da smo pri črpanju evropskih sredstev neučinkoviti. Ta del z Ministrstva za gospodarstvo bo v celoti počrpan.

Mogoče še pogled za naprej. Trenutno poteka programiranje določenih vsebin naslednje finančne perspektive za obdobje 2021-2027. Mi smo opredelili naložbene prioritete, med katerimi so najpomembnejše vlaganja v raziskave, v razvoj, inovacije, digitalna transformacija in spodbujanje prehoda v krožno gospodarstvo. Obstaja velika verjetnost, da bodo razpoložljiva sredstva za Slovenijo v prihodnje nižja, kot so obstoječi finančni viri v tej perspektivi. Vendar bomo to zmanjšanje nadomestili s povečanjem učinkovitosti pri dodeljevanju sredstev.

Naslednja pomembna gospodarska dejavnost, ki jo pokrivamo na našem ministrstvu je turizem. Med ključne ukrepe v preteklih letih štejem osamosvojitev slovenske turistične organizacije in njeno sistemsko financiranje preko promocijske takse. Pomembne zakonodajne spremembe, sprejem novega zakona o spodbujanju razvoja turizma in zakona o Kobilarni Lipica, ki je v Kobilarni Lipica zastavil nov razvojni cikel. Uvedba novega sistema kategorizacije nastanitvenih kapacitet, izvedba javnih razpisov, s katerimi smo v preteklih dveh letih z evropskimi nepovratnimi sredstvi podprli 161 projektov v višini 22 milijonov evrov. Pri tem gre za investicije v energetsko sanacijo turističnih kapacitet in integralnih turističnih produktov ter vodilnih destinacij. Postavili smo tudi kreditno shemo v okviru katere turističnemu gospodarstvu preko SID banke dajemo na voljo 160 milijonov evrov za izvedbo investicij. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije imamo vir, ki je težek 160 milijonov, je dolgoročen do 30 let in z vsaj petletno dobo moratorija. Sistemsko namenjen vir za turizem. Obrestna mera nižja od referenčne. To je potencial s katerim lahko zapolnimo to vrzel med velikimi in malimi podjetji v turizmu. Vse to kaže, da smo na dobri poti realizacije ukrepov iz strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021. Leta 2019 je bilo vseh ključnih kazalnikih prilivi, prihodi, prenočitve že peto zaporedno rekordno leto slovenskega turizma. Ustvarili smo 6,2 milijona prihodov, 15,8 milijona prenočitev in najpomembnejše 2,75 milijarde evrov prilivov iz naslova izvoza potovanj. Omeniti velja, da smo tudi prejemniki številnih uglednih mednarodnih nagrad na področju trajnostnega turizma. V naslednjih dveh letih bomo izpeljali obsežno posodobitev zakona o gostinstvu, vključno s podzakonskimi akti, predvsem pravilnikom o merilih za določitev obratovalnega časa. Tukaj imamo marsikje v Sloveniji ogromno težav. Na poti pa so že novi razpisi. Objavljena sta javna razpisa za podporo malim in mikro ter srednjim podjetjem s področja turizma za povečanje snovne in energetske učinkovitosti v višini 21 milijonov evrov ter razvoj vodilnih turističnih destinacij 5 in pol milijona evrov. V kratkem bosta objavljena še dva javna razpisa, in sicer nove integralne turistične produkte v višini 3 milijone in pa energetska sanacija planinskih koč po dolgih letih prihajamo do tega, da bomo v ta vid slovenskega turizma nekaj vložili, 8,9 milijona evrov. Naslednje leto bomo tudi ponosni nosilci naziva Evropska prestolnica gastronomije. Izvedli bomo tudi aktivnosti na področju izboljšanja upravljanja s kadri v slovenskem turizmu.

Naslednje področje, ki je tudi pomembno in ga moram izpostaviti je lesno predelovalna industrija. V luči prehoda v nizko ogljično družbo in krožno gospodarstvo je naš naravni vir les in njegova predelava pomembna konkurenčna prednost za slovensko gospodarstvo. Slovenska lesna industrija beleži v letih 2010 do 2018 pozitivne trende, in sicer povečanje prihodkov od prodaje za 34 % na 1,3 milijarde evrov. Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega na približno za 70 %. Povečanje števila zaposlenih na približno 11 tisoč. Skupni prihodki dejavnosti povezanih z lesom pa predstavljajo preko 3 milijarde evrov. Te pozitivne trende je pospešilo tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in direktorat za lesarstvo z naslednjimi ukrepi: razvojnimi spodbudami z nepovratnimi sredstvi, ugodnimi krediti SID banke, ustvarjanje gospodarskega okolja za predelavo in porabo lesa, zelena javna naročila za vgradnjo lesa v javne stavbe, subvencije eko sklada in promocijo zelene gradnje. V letih 2016-2020 smo lesno industrijo podprli v skupni višini 15 milijonov evrov, z evropskimi sredstvi pa sofinancirali 116 projektov. Razpisanih je bilo 26 milijonov evrov.

Skoraj pri koncu sem že, a še ne čisto. Naslednja tema je upravljanje z državnim premoženjem. Upravljanje temelji na strategiji upravljanja s kapitalskimi naložbami. Sem zagovornik nadaljevanje premišljanja in postopne privatizacije. Prodajati moramo v korist države in podjetja, ki ga prodajamo, ne pa v korist tistih, ki prodajajo. To večkrat, vedno znova ponavljam. In mislim, da smo na tem področju naredili napredek. Da se to vidi tudi pri upravljanju skozi donosnost, kjer smo prišli blizu, pa še vedno nismo na osmih zahtevanih procentih.

Na tej točki omenim še nekaj o prizadevanjih Slovenije za zaščito podjetij, ki niso več državna, delavcev v teh podjetij in dobaviteljev. Pri teh letih smo uspeli narediti pomembne korake pri zaščiti nacionalnega interesa v podjetju Mercator. Mercator je z zakonom zaščiten kot družba posebnega sistemskega pomena. Zakaj? Zato, ker ima 10 tisoč zaposlenih, ker ima milijardo in pol prometa in zato, ker ima 500 milijonov evrov vredno slovensko dobaviteljsko verigo. Država ne želi in ne bo nikoli odkupovala Mercatorja, odločno pa bomo podprli vsako prestrukturiranje v smeri pozitivne poslovne perspektive za Mercator, ki bo tudi naprej ostal partner slovenskim dobaviteljem.

Zdaj pa še nekaj besed o regionalnem razvoju. Ključno se mi zdi, da ne razvijamo samo centra države temveč pozornost in sredstva namenjamo tudi drugih razvojnim regijam. V ta namen smo v času, od kar sem v funkciji ministra, razvili pomemben inštrument, ki se imenuje dogovor za razvoj regij. Dogovor omogoča državi neposredno intervencijo lokalnih okolij in odzivanje na probleme in potrebe lokalnega okolja. Leta 201 7 smo podpisali 9 takih dogovorov v skupni vrednosti 93,8 milijona evrov, leta 2018 11 dogovorov v skupni vrednosti 365 milijonov evrov, sledi podpis še enega dogovora za 20,5 milijonov evrov. Naša ključna naloga je, da podpisane dogovore skupaj z omenjenimi resorji in regijami udejanjimo v praksi. Tukaj je nujno zagotoviti večjo odzivnost posameznih ministrstev pri procesiranju vlog(?) za čas, saj časa za porabo sredstev iz naslova Evropske unije ni veliko več. Prav tako je nujno potrebno zagotoviti manjkajoča dodatna finančna sredstva za izvedbo projektov katere nosilec je DRSI. za pospešeno in tekoče izvajanje inštrumenta na dva meseca potekajo teritorialni dialogi na katerih občine predstavljajo napredek pri pripravi vlog in težave s katerimi se srečujejo. Poleg dogovorov za razvoj regij bomo pozornost namenili tudi obmejnim problemskim območjem. V ta namen bomo skupaj z drugimi resorji pripravili program razvojnih obmejnih spodbud obmejnim problemskim območjem, na tem mestu moram posebej izpostaviti program za katerega smo na našem ministrstvu ponosni, gre za tako imenovani razvoj obmejnih problemskih območij, ki smo ga pripravili v sodelovanju z drugimi resorji. Ta program bo nadomestil dosedanje dokumente, ki so posamezna problemska območja reševali parcialno, govorim o prekmurskem zakonu, o Zakonu Trbovlje, Hrastnik, Radeče, Pokolpje ter Maribor s širšo okolico. Z novim programom vsa obmejna območja in druga razvojna deficitarna območja rešujemo celovito poglobljeno in usklajeno z lokalnimi skupnostmi. Zakon bo na Vladi že maja, ukrepom iz njega pa namenjamo 180 milijonov evrov, od tega 100 milijonov povratnih in 80 nepovratnih. Tukaj moram poudariti pomembnost tega, da bodo obmejna področja ostala poseljena in če hočemo doseči to moramo spodbuditi investicije domačih in tujih investitorjev, s temi sredstvi in davčnimi spodbudami, sicer bodo ta področja čez 20 let prazna. Tega se moramo zavedati zdaj in danes zastaviti zadeve za vsa obmejna ne samo južna.

Zadnja tema, ki se je bom dotaknil pa je optimizacija dela na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ti podatki se od moje zadnje predstavitve pred vami niso bistveno spremenili. V primerjavi z letom 2018 se je število vseh zaposlenih na Ministrstvu in organih v sestavi povečalo za 2, skupno število je na današnji dan 494, povečanja zaposlenih ne načrtujemo, načrtujemo pa, da bomo naše delovanje še bolj približali potrebam gospodarstva in malega gospodarstva.

Spoštovane poslanke, poslanci, toliko z moje strani v uvodnem delu današnjega zaslišanja. Se oproščam, bil sem dolg, ampak sem se moral dotakniti vseh pomembnih tem, ki nas čakajo v prihodnje še posebej v povezavi s krizo, ki lahko naše gospodarstvo izrazito močno prizadene. Vse kar nisem odgovoril sem na razpolago, zato bom pozorno poslušal vaša vprašanja. Najlepša hvala.