Najlepša hvala obema predsednikoma. Kolegice, kolegi, spoštovani kandidat gospod Černač.

Najprej mogoče za začetek, sicer so kolegi že dodobra načeli temo, o kateri verjamem, da se bomo vsi rahlo navezali, a vendar ste kar nekaj časa svoje predstavitve namenili temu, kaj je bilo, kaj vse ni bilo narejeno. Zelo ste pohvalili tudi delo bivših vaših vlad oziroma vašega predsednika. In, ja, vi sicer to uspešnost lahko pohvalite, to vam nihče ne odreka, moramo pa razumeti, da so bili takrat časi vseeno mičkeno drugačni. Sedaj je Slovenija oziroma zahod, ki pač Slovenijo vleče v to razvitost, bistveno bolj razvit kot je bil takrat. Nenazadnje pa moramo razumeti, da na vpliv in doseganje tega cilja iz naslednje finančne perspektive močno vpliva izstop Velike Britanije, saj je naredil luknjo kar številnih milijard v evropskem proračunu in zato te stvari žal ne moremo popolnoma primerjati.

Zdaj, mogoče na začetku, s prvim vprašanjem bi se že navezal na tisto, kar je začel kolega Peček v okviru zelenega načrta s strani evropske komisije. Vsi vemo, da se bomo, bi se morda že celo morali, no, in se bomo morali v okviru vseh politik zavedati vpliva okolja in pa nekih zelenih ciljev. Nenazadnje imate to tudi v vašem programu stranke navedeno. Tako, da vas tukaj kar sprašujem. V primeru, da bo ta zeleni načrt v celoti potrjen na ravni Evropske unije, kako menite, da bo le-ta vplival na obseg teh sredstev za dolgoročni finančni okvir? In pa, ali menite, da je glede možnega zvišanja sredstev iz skladov Evropske unije za namene okolja možen oziroma ali pač s tem strinjate?

Zdaj, kot vodja Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, vemo, da je to resor brez listnice – kakšen je potem SVRK-ja za vas? In sicer ste nekaj omenili, ampak bi želel mičkeno bolj konkretno. Katerih problemov se boste lotili takoj in pa na kakšen način?

Zdaj, verjetno ste tudi seznanjeni z določenimi problemami, problemi, z nekaterimi seveda še boste, črpanja, ki nastajajo na vzhodu. Zdaj, nekaj ste omenjali, tudi dva operativna programa, kot rešitve. Jaz osebno se s tem ne strinjam, ker menim, da bi dobile zgolj dvojno evalvacijo, dvojno pripravo načrtov. Vemo tudi, da smo imeli že tri operativne programe, pa smo jih zato združili v enega, da bi bila zadeva bolj poenostavljena. Torej me zanima kje vidite to razliko, da bi imeli svoj operativni program za vzhodno regijo? Pač, kaj bo drugače? Bodo to drugačne prednostne osi, drugačna področja? Nenazadnje so operativni programi zavezujoči, zato bi rad tukaj dobil odgovor.

Zdaj, v praksi vemo, da se pojavljajo nepravilnosti pri izvajanju operacij, ki so sofinancirane z evropske kohezijske politike. Zaradi česa menite, da prihaja do teh problemov in kako bi te omenjene probleme odpravili? Govorimo o zamujanju s pravnimi podlagami, potem na vzhodu premajhno črpanje. Vemo, da sta tudi sistem EMA in ECA dokaj neusklajena, zaradi česar prihaja do nekih zamud pri certificiranju zahtevkov za povračilo. Vemo, da na ravni ministrstev lahko govorimo o neki kompleksnosti javnih zapisov in pomanjkljivo določenih navodil. Tako, da bi morda res tukaj bolj konkretno, če lahko, vaše odgovore – kako bi te zadeve reševali. V okviru tega smo videli tudi, da recimo podjetja iz zahodne kohezijske regije, kjer imajo sedež, ustanavljajo poslovne enote na vzhodu, ki so neke slepe enote in v bistvu tako prejemajo sredstva v njihovih matičnih enotah, ki so pa na zahodu. Jaz mislim, da je to napačno in me zanima kako se boste tega lotili, da bo zadevo rešili, da bi res vzhod počrpal to, kar mu je dano.

Bi pa samo še nekaj, ker sem vas pozorno poslušal, pa nečesa ne razumem popolnoma. V okviru decentralizacije ste rekli, da bi delali na nivoju / nerazumljivo / 3, to se pravi na nivoju dvanajstih statističnih regij, kar je pa v bistvu kontra tistemu, kar ste govorili o dveh operativnih programih za vzhod in zahod, kjer govorimo / nerazumljivo / dve. Tako, da me tukaj v bistvu zanima, kako bi torej ob dveh programih? Ali bi to še delili na regije? Tukaj bi prosil mičkeno več pojasnil.

Toliko zaenkrat, predsednik.

Hvala.