Hvala, predsednik.

Zdaj, moram reči, da so bila vprašanja zelo opisna. Zdaj, če bi sledil pač postavljanju teh vprašanj kolega Pečka, in sicer glede na geostrateške izzive in ciljno usmerjenost pač Slovenije v odnosih, čezatlantskih, Združenega kraljestva, sem že v uvodu povedal, da zelo dobro osnovo za zunanjepolitično ravnanje najdemo v strategiji o zunanji politiki. Ta nosi naslov Varna, uspešna in v svetu spoštovana Republika Slovenija, in to daje celotni diplomaciji pač neko usmeritev, na podlagi katerega ravna, in vse tiste stvari, ki ste jih vzpostavili, in enostranski ukrepi, pritisk Združenih držav Amerike, imate v tem dokumentu zelo lepo razdeljene koncentrične kroge, po katerih deluje naša zunanja politika. In jaz verjamem, da smo si edini oziroma, da smo skupnega mnenja, da Slovenija najlažje uveljavlja svoje interese v tem najožjem koncentričnem krogu, tam, kamor spada, tam, kjer smo članica Evropske unije. In v okviru tega uveljavljamo svoje interese.

Sami boste zelo dobro vedeli, da sporazume, ki ste jih omenjali, usklajuje in pogaja Evropska komisija. Slovenija je dala mandat, da se pogaja v njenem imenu, če se ne motim, je ta mandat nekaj let nazaj podpisal tedanji zunanji minister gospod Erjavec. In na podlagi tega je verjetno zaupal pogajalcem, ki se pogajajo tudi v našem imenu za to, da se doseže sporazum o ustreznem transatlantskem sodelovanju. V naši deklaraciji in v strategiji jasno piše, da so dobri transatlantski odnosi v našem strateškem interesu. In to je edino, in to je edino vodilo, ki usmerja delo Ministrstva za zunanje zadeve in njene diplomacije. Ni drugega jasnejšega sporočila kot to. Vse težave, ki se ob tem pojavljajo, ki so bodisi povezane s specifiko določene države ali pa specifiko določenega voditelja, pa so pač stvar pristopa. To je pa umetnost diplomacije – kako na podlagi različnih interesov in tudi različnih okoliščin za državo pač sprejme ali pa uveljavi tiste cilje, ki si jih je zadala. V tem se pa tudi loči dobra od slabe diplomacije. Zato sem prej v uvodu jasno povedal, da one issue diplomacy v tem globaliziranem in spreminjajočem se svetu ni prava oblika uveljavljanja svojih interesov. Ta zunanja politika je precej mavričasta in je treba uporabiti različne pristope, od različnih ravni do pač različnih deležnikov. Kot sem rekel, včasih morda gospodarstvo lažje doseže tisti korak naprej, kot bi ga sama diplomacija.

Kar se tiče odnosov z Združenim kraljestvom. Evropska unija je večkrat opozarjala na ta kratek rok, ki si ga je postavilo Združeno kraljestvo za dosego sporazuma o pač razhodu, ločitvi, dokončni ločitvi z Evropsko unijo. Vsem mora biti v interesu, da se doseže sporazum, ki bo ohranil nivo standardov, hkrati pa bo omogočil čim bolj nemoteno pač trgovinsko izmenjavo med obema partnericama. Dejstvo pa je, da bo Združeno kraljestvo, da je in da bo zunaj Evropske unije. Skratka, v našem interesu je, da pride do tega sporazuma in glede na to, da se o tem ne pogaja minister za zunanje zadeve, ampak da je EU predlagala predstavnika, visokega predstavnika, ki se s tem ukvarja, da bo Slovenija naredila ali pa zunanje ministrstvo naredilo vse, kar je v njeni moči, da pomaga pri teh pogovorih. Pri tem računam na pomoč pač našega diplomatsko-konzularnega predstavništva v Londonu. Upam, da je bil izbor pač bodoče ambasadorice posrečen. Vem, da se je malce pohitelo s tem imenovanjem, ampak, saj pravim, upam, da bodo rezultati pokazali, da je bila ta odločitev prava. In v tem pogledu pač je treba zaupati pogajalcu, ki se na drugi strani pogaja z Združenim kraljestvom. V primeru propada teh pogajanj, pa je treba se zavedati, da bo krajši konec, da bosta potegnili obe entiteti.

Zdaj, prej ste omenili, da je SDS vodila vzporedno politiko v zvezi z Iranom, v zvezi z arbitražo. Jaz bi tukaj povedal, da opozicija nima zunanjega ministra. Koalicija ima zunanjega ministra. Zunanji minister je tisti, ki ima pač nalogo, da vodi diplomacijo skladno z usmeritvami vlade, koalicijskim sporazumom in ostalimi normativnimi in deklarativnimi podlagami. Zdaj pa, če sem jaz prav razumel, pa torej ravno v času, v obdobje kakor stopate smatrate, da ni dobro, da ima opozicija v teh zunanjepolitičnih temah drugačno mnenje. In zdaj posredno ste torej nakazali, da boste vi v prihodnjem dvoinpolletnem obdobju ravnali drugače, kar cenim, še posebej zato, ker je pred nami predsedovanje Evropski uniji, Svetu Evropske unije. In kot sem dejal, verjamem v to, da bo treba govoriti z enim glasom.

Zdaj, kar se tiče prioritet in odnosov in kako ravnati pri teh glavnih strateških izzivih, recimo na ravni Evropske unije, ki ste prej izpostavili, ravno zato sem dejal, da kadrovske kapacitete na Ministrstvu za zunanje zadeve niso v določeni meri ustrezno razporejene. Z zahodno Evropo, torej z Evropsko unijo, z zahodno Evropo se ukvarja devet zaposlenih. Lejte, dvomil bi, da je to dovolj. Dvomil bi, da je to dovolj, in kolikor bo v moji moči, bom temu področju posvetil večjo pozornost.

Enako okrepitvi zunanje politične moči v odnosu z Združenimi državami Amerike, to sem že omenil. Imamo rojakinjo, ki je prva dama Združenih držav Amerike. Zdaj moram reči, da nisem opazil nekega velikega interesa, da bi se ta kanal ali pa ta priložnosti izkoristila tako, kot bi se lahko, pri doseganju naših strateških interesov. In če ne naredimo vsega, kar je v naši moči, potem si upam trditi, da pač diplomacija ne naredi vsega tistega, kar bi lahko.

Kar se tiče usklajenega delovanja Ministrstva za zunanje zadeve in DKP-jev(?). To je pa nuja. Brez tega enačaja oziroma brez te usklajenosti pa diplomacija težko funkcionira. Tako da v tem pogledu pa mislim, da je to predpogoj, da sploh lahko začnemo uresničevati svoje zunanjepolitične interese.

Vprašali ste, kaj je uravnoteženo. Kaj je uravnoteženo z Združenimi državami Amerike, kaj je uravnoteženo do Rusije. Zdaj zelo na splošnem bi rekel temu, da se ne prioritetno in evidentno posveča samo nekaterih trgom ali nekaterim državam, ampak da to pozornost ustrezno disperzira glede na geostrateške značilnosti in geostrateške karakteristike. Hkrati pa o tem zelo natančno govori tudi prej omenjena strategija o zunanji politiki. Zdaj nihče ni tu omenil višjegrajske skupine, ampak glejte, vsem je treba povedati, da v naši strategiji je jasno zapisano, da se Slovenija povezuje predvsem s podobno mislečimi državami, prednostno srednjevropskimi oziroma državami višjegrajske skupine. To imamo v naši strategiji, zdi pa se, da tega, kar je v tej strategiji, ne izvajamo v takšni meri, kot so pisci strategije v sodelovanju in dogovoru z zunanjepolitičnim odborom, pač predvideli. In tukaj se morava torej strinjati, da je prostor za napredek še precejšen.

Če se dotaknem vprašanj gospoda Prebila. Zdaj, s katerimi državami bi se morali bolj povezati. Omenil sem naše sosednje države, treba je povedati, da je treba ta fokus postaviti tudi v časovni kontekst, torej v kontekst zunanjepolitičnih smernic in dogajanja. Tu zagotovo veliko vlogo igra ravno predsedovanje Slovenije Evropski uniji. Namreč kot članica tria predsedstva, ki skupno pripravlja 18-mesečni program, je tozadevno seveda treba poglobiti ali pa intenzivirati sodelovanja z drugima članicama tria, torej Portugalsko in Nemčijo, in glede na to da je treba poskrbeti za ugoden in mehak prehod na naslednji trio predsedovanja, tudi z naslednjo državo, ki predseduje, torej Francijo. To je že nabor tistih prioritetnih točk, kjer je treba nemudoma začeti zunanjepolitične aktivnosti, iskati dodatne kontakte in na koncu koncev tudi na nek način apel parlamentarni dimenziji diplomacije, da v tej smeri razširi oblike sodelovanja.

Zdaj, potem so bila vprašanja, zakaj nismo vztrajali pri sporazumu Drnovšek Račan, zakaj smo se odločili tako, zakaj smo se odločili drugače. Glejte, danes je 10. marec, dan, ko predstavljam svoje stališče. Jaz ne želim, bom rekel, ali pa tudi ne mislim razlagati vseh odločitev zunanje politike v preteklosti, ampak se želim koncentrirati na stvari, na katere lahko vplivam. Torej, v kolikor bom dobil podporo, na prihodnje delovanje zunanje politike. V tem pogledu zagotovo nameravam uporabiti vso znanje, ki je skoncentrirano v Ministrstvu za zunanje zadeve, pa tudi zunaj njega, recimo v obliki nekakšnega Nacionalnega sveta za zunanjo politiko, ki bi svetovala ministru za zunanje zadeve pri teh ključnih vprašanjih in pomagala iskati ta konsenz za zunanjepolitične in te pereče zunanjepolitična vprašanja. In želim, saj pravim, manj govoriti o preteklih aktivnostih zunanje politike. Če ste pozorno poslušali mojo predstavitev, se tega in, bom rekel, posameznih prstnih odtisov zunanjih ministrov do sedaj nisem dotikal v tej svoji predstavitvi. Ker smatram, da, čisto pošteno, nima smisla, da je predvsem treba, glede na časovno stisko in na relativno kratek mandat, vsa sredstva ali vso energijo treba usmeriti v prihodnost.

Zdaj, kaj pomeni tiha diplomacija. Tiha diplomacija ni samo en zaseben pogovor ali pa en stik dveh nosilcev funkcije, neke funkcije, ampak je to pač nek postopek, s katerim želim povedati zgolj to, da ne bo vsak korak izveden na očeh javnosti. Zgolj to, zgolj to, da pač ne bo vsakič znova neko vprašanje Hrvaške, čeprav bo imanentno na dnevnem redu, v javnosti ne bo tista ključna tema, po kateri bi recimo bil pripoznan ali pa po kateri bi se zapisal mandat v prihodnjih dveh letih in pol.

Zdaj, imeli smo nek način ali pa nek model, ki ga izbral predhodnik, ali je bil uspešen ali ni bil uspešen v tem trenutku z vidika predstavnika parlamentarne oziroma zakonodajne veje oblasti ne morem soditi, ker pač nimam uvida v vse dokumente. Zdi se, da ni obrodil sadov v zadostni meri in, saj pravim, v kolikor naletimo na neko strategijo, ki ne prinaša rezultatov, verjetno je treba poiskati kakšen drug model iskanja ustreznih rešitev.

Pravilno ste izpostavili vprašanje migracij, to je zelo delikatno vprašanje. Priča smo članici Nata in kandidatki za članstvo v Evropsko unijo, ki uporablja, bom rekel, zelo izostreno ali pa zaostreno retoriko napram članicam Evropske unije, s katerimi se pogaja za članstvo. Osebno smatram, da to ni prava pot. Nikakor ne more biti prava pot uporaba migracijskih tokov kot vzvod za doseganje nekih političnih ciljev. Je pa ta zgodba posledica delovanja različnih sil, ki se združujejo na območju ene države, torej na območju Sirije, kjer se v bistvu vojaško spopadajo predstavnice različne diplomatske doktrine, in posledica tega so pospešeni migrantski tokovi. Zdaj ta zgodba pokaže, da lahko ena zgodba ali pa en nedorečen dejavnik pripelje v še hujšo katastrofo v prihodnje, in zdaj če je komu treba pomagati v tej fazi, je to ravno Grčija in Bolgarija, ki branita v bistvu schengensko mejo. In sicer to spada pod delokrog nekega drugega ministrstva, ampak v vsakem primeru, vprašanje schengenske meje je pod težkim pritiskom, in verjamem, da bo tu Evropska unija naredila vse, kar je v njeni moči, da ohrani neko to pridobitev Evropske unije, pridobljeno pač skozi razvoj skupnosti.

Zdaj, kar se tiče predsedovanje. Še enkrat poudarjam, smatram, da je enotnost zelo pomembna. Smatram, da je enotnost evropskih poslancev prav tako zelo pomembna. Zdaj, če se torej midva strinjava verjamem, da boste apelirali tudi na poslance skupine Alde, da bodo pripomogli k tej enotnosti. Prej sem omenil, da bo predsedujoča država imenovala nekoga, ki bo skrbel za odnose z Evropskim parlamentom, namreč pač z razvojem evropskih temeljnih dokumentov se je moč evropskega parlamenta povečala, zato bo tudi ta odnos bistveno bolj intenziven. In verjamem, da bodo imeli evropski poslanci, bom rekel v tej osebi zaveznika s predsedujočo državo.

Če bom še vedno gojil zeleno znamko I feel s poudarkom na trajnostni razvoj? Naj samo povem, da smo znamko I feel razvili ravno v času, ko sem bil sam direktor urada vlade za komuniciranje. Rahlo nenavadno bi bilo, da bi zavračal znamko, ki smo jo, bom rekel po težkih mukah končno, bom rekel ji dali pridih neke pomembne blagovne znamke, ki jo lahko različni deležniki s pridom uporabljajo pri svojem udejstvovanju.

Kar se tiče širitve Evropske unije mislim, da je bilo to vprašanje tudi kolega Nemca. Slovenija je bila vedno pristašica širitve Evropske unije. Že v predsedstvu oziroma predsedovanju v prvi polovici 2008 je bilo širitev na Zahodni Balkan ena od petih prioritet slovenskega predsedstva. Enako je prioriteta v sedajšnjem programu predsedovanja. Ni bila Slovenija tista, ki je ustavila ta postopek, konkretno z Makedonijo. Slovenija vedno zagovarja izpolnjevanje oziroma širitveni proces ob izpolnitvi ustreznih kriterijev. To je vedno bil predpogoj in mislim, da ni razloga, da bi se ta usmeritev kakorkoli spremenila. Sam sem pred prihodom na Ministrstvo za zunanje zadeve delal na službi vlade za evropske zadeve, ki se je ukvarjala z koordinacijo evropskih vsebin, zato precej dobro poznam to področje.

Zdaj, kolega Nemec je izpostavil, da kljub menjavi oblasti, da se zagotovi nemoten prehod. No, jaz moram z veseljem ugotoviti, da se to, ravno to v tem trenutku dogaja. Ravno danes ob 12 so sedele ekipe odhajajočega predsednika vlade z mandatarjem za sestavo nove vlade in ministrskimi kandidati v zvezi z vprašanjem koronavirusa, kjer se je vzpostavil tak dober dogovor za čim bolj redno izmenjavo podatkov, ukrepov in sodelovanje v pač tem obdobju, ko je treba napeti vse sile, da uspemo zajeziti pač to grozečo pandemijo. In lahko rečem, da je, bom rekel to iniciativa ali pa način, kjer obe strani dobro sodelujeta in verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. In verjamem, da bo takšna oblika sodelovanja prevladala tudi v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije. Zdaj, kolega Nemec je izpostavil tudi vprašanje vladavine prava. Zbodlo ga je, da naj bi jaz to temo ne jemal ustrezno resno, če sem pravilno razumel. Naj tu povem, da ne bo kakršne koli pomote. Za mene je vladavina prava ključna. Ključna, pri zagotavljanju evropskih vrednot in načina življenja. Moj poudarek je bil na tem, da je treba biti pošten do sebe in da je treba začeti pri sebi. Torej, vladavina prava, rešuješ najprej pri sebi, da lahko potem te uspehe deliš tudi naprej. Smo skupina prijateljic vladavine prava, kar podpiram, in podpiram tudi iniciativo predsednice Evropske komisije. Vemo, da je ob svoji inavguraciji napovedala tako imenovani »peer review« vladavine prava, kjer bo Evropska komisija ob evropskem semestru in »judiciary scoreboard« vladavini prava posvetila še dodatno pozornost, kjer bo obdelovala štiri sklope vladavine prava. Od delovanja pravosodja do proti oziroma korupcijskih tveganj, do stanja v medijih in do ustavnosti. In ravno zato sem opozoril, da imamo na tem področju mi veliko odprtih vprašanj.

Junija naj bi pripravili ta prvi »draft«, ki naj bi se v drugi polovici leta tudi predstavil. In zelo verjetno bomo o teh dilemah, predvsem vprašanje pravosodja in vprašanje ustavnosti, razpravljali tudi v Državnem zboru. In glede na to da bodo ti dokumenti objavljeni, mislim da v novembrih, pač v novembrskih časih, ob vsakoletni predstavitvi, danes vemo, da bo to dokument, ki bo prišel na dnevni red oziroma, ki bo objavljen ravno v času slovenskega predsedstva. In do takrat nas v Sloveniji čaka še kar precej dela, da bomo dosegli ustrezen napredek.

In na to sem mislil, ko sem poudarjal, da je treba najprej v bistvu na nek način pomesti pod svojim pragom, ker kredibilnost si pač država gradi s tem, da promovira ali pa zagovarja tiste stvari, ki jih ima tudi sama ustrezno urejene. In temu sta namenjeni ali pa to naslavljata tudi prvi dve točki koalicijskega sporazuma, ki govorita o krepitvi ugleda Slovenije v Evropi in povečanje kredibilnosti države v Evropski uniji. Skratka, mi moramo doma napraviti domačo nalogo, če želimo, da se nam ugled in kredibilnost krepi, nam vsem pa mora biti v interesu, da se nam to krepi.

Zdaj, kar se tiče postopka proti Madžarski in proti Poljski, ni čisto tako, kolega Nemec, kot ste izpostavili. 7. člen ima dve podpoglavji, prvo in drugo. Zdaj ta dva postopka sta sprožena po 7/1. Poljska s strani Evropske komisije, Madžarska pa ne s strani Evropske komisije, ampak s strani Evropskega parlamenta. Zdaj, če se boste pogovarjali z diplomati, vam bodo znali povedati, da sta ta dva postopka kar precej, bom rekel, zašla v slepo ulico. In tudi to je bil razlog, da je Evropska komisija sprožila ali pa začela to iniciativo »peer reviewa«, torej tega pregleda vsebinskega področja vladavine prava, da ustrezno oblikuje protokole preverbe vladavine prava. Kajti lahko se zgodi, da sta ta dva, da so postopki bili začeti, potem pa zaradi ustrezne večine ti postopki nikoli ne bodo zaključeni, kar pomeni, da kaže na disfunkcionalnost Evropske unije, to pa Evropski uniji verjetno ni v interesu, zato naj v tem pogledu še enkrat povem, da bo vladavina prava prioriteta Ministrstva za zunanje zadeve, ampak hkrati bo Ministrstvo za zunanje zadeve, ampak hkrati bo Ministrstvo za zunanje zadeve apeliralo tudi na vse tiste, ki doma lahko vplivajo na vladavino prava, da naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bomo pač to zunanjepolitično stališče tudi z ustrezno kredibilnostjo in ugledom predstavljali v tujini.

Zdaj, kar se tiče širitev, sem nekaj že povedal. Ni Slovenija tista, ki je blokirala, ni Slovenija tista, ki ima težave s tem, in tu ne pričakujem kakršnih koli sprememb. Kar se tiče razglasitev izrednih podnebnih razmer, zdaj pač za nekatere politične stranke je to ključno politično izhodišče. Jaz se bom na funkciji ministra za zunanje zadeve ravnal po Deklaraciji o zunanjepolitičnih usmeritvah in Strategiji o zunanji politiki in seveda glede na to, da bom član koalicije, tudi skladno s koalicijsko pogodbo.

Zdaj, kar se pa tiče, domneven osebni odnos do Madžarske, ki ga izpostavljate, bom pa odgovoril samo takole. Spoštovani gospod Nemec, vi ste predsednik Odbora za zunanjo politiko, vi ste v tem zunanjepolitičnem dojemanju naše zunanje politike zelo pomemben akter. In vsaka vaša izjava ima tudi vpliv na zunanjo politiko. Tako kot ima vpliv pač izjava zunanjega ministra na zunanjo politiko. In moj apel prej je bil v tej smeri, da pač tisti glavni akterji zunanje politike na nek način ravnajo v duhu strateških interesov, in moj apel še naprej ostaja, sam vam pa zagotavljam, da bom ravnal v tem duhu in v skladu s tem apelom in pa seveda v skladu s tem, kar predvideva strategija, ki pravi, da je Slovenija, varna uspešna in v svetu spoštovana država.

Toliko, hvala.