Hvala lepa.

Spoštovani kandidat, k besedi sem se tudi sam prijavil. Po mojem izvajanju vam bom dal besedo in priložnost za odgovore. Seveda prihajate v izjemno nestabilnih času. Današnje zaslišanje bomo opravili v okoliščinah, ki so, seveda globalno in s tem tudi za našo državo, zelo zahtevne. Seveda nam prežijo izzivi, tako na zahodu, ko govorimo o pojavu virusa koronavirus ter seveda jugovzhoda, ko govorimo o povečanju pretoka migrantov. V tem trenutku je zato najbolj pomembno, da se vsi zavedamo, da je naša skupnost dolžna oziroma da je skupnosti naše dolžnost in prioriteta, da poskrbimo za varen prehod v obdobje, ko je naša glavna skrb ne bo več možnost pandemije ali pa vprašanje kako sanirati posledice / nerazumljivo / razvojne priložnosti.

Strateško pomembno je, da kljub menjavi oblasti, spoštovani kandidat, zagotovimo nemoteno delo vseh ključnih služb v državi, da zaupamo stroki in znanosti ter da državljanke in državljane vodimo kot odgovorna politika, ki razume kdaj je čas za ideološke razprave in kdaj je čas za akcijo oziroma, da preprosto stopimo skupaj glede na izzive, ki so pred nami. Seveda, ko govorim kot predstavnik Socialnih demokratov, se zavedamo zahtevnosti vprašanja, ampak naša prva skrb je organiziran in miren prehod čez viharno virusno obdobje, kar vemo, da znamo in zmoremo kot država in kot Evropska unija.

Spoštovani kandidat, v večjemu delu vaše razprave ste se dotaknili pomembnosti vladavine prava. Nebi rad, da bi se ustvaril vtis, da le-ta ni prioriteta. Omenili ste vaše zadržke pri implementaciji odločitve predvsem ustavnega sodišča v sami Republiki Sloveniji, ki nam daje ali pa nam ne daje kredibilnosti. Zato izpostavimo to vrednoto Evropske unije kot eno od ključnih za to, da Evropska unija deluje kot eno. Zbodlo me je predvsem – in nebi rad, da bi bili deležni napačne interpretacije – bom rekel iskanje odgovorov oziroma razlogov, da nebi bili kot ena tistih držav. Sami veste, da smo del neformalne skupine držav prijateljic vladavine prava, znotraj le-te so prisotne države, kot je Belgija, Luksemburg, Nizozemska, Švedska, Finska, najbolj zavezane države, ki pa podpirajo to neformalno skupino, sta Nemčija in Francija. Prav v le-teh smo Republika Slovenija dobili, bom rekel, veliko podporo, ko govorimo o implementaciji arbitražne odločbe, kajti vladavino prava postavljamo nad vse.

V času, ko se multilateralizem odmika nekim prizadevanjem posameznih držav, večjih držav iz položaja moči, ko nagovarjajo globalne težave, je za nas kot majhne države v skupini le-teh, ki se zavedajo, ključno, da ohranimo dinamiko zavedanja, da vladavina prava je tista, ki mora biti implementirana. Seveda tukaj se ne nanašam samo na odločitev arbitražnega sodišča, ampak tisto, kar je v zadnjih letih vzbudilo precej pozornosti. Govorimo o implementaciji sedmega člena pogodbe, predvsem o odnosu do sosednje Madžarske in Poljske, kajti to vprašanje se ne tiče samo bilateralnih odnosov, ampak multilateralnih odnosov.

Kot veste, sta prav ti dve državi na tnalu, ko govorimo o vladavini prava, in obe sta, bom rekel, politiki vaše stranke zelo blizu, ena bolj kot druga, še posebej, Madžarska. Seveda 7. člen pogodbe EU je znan tudi kot jedrska bomba. V skrajnem primeru predvideva odvzem celo glasovnih pravic članice Unije, ki sistematično krši temeljna evropska načela. Postopek sprožitve 7. člena je dvodelen. Prvi del je preventivne narave in se nanaša na tveganje resnih kršitev, drugi del pa predvideva celo sankcije v primeru obstoja resnih kršitev.

Spoštovani, zanima me stališče glede tega. Kakšno je vaše stališče glede uveljavitve 7. člena? Kakšno je vaše stališče glede vladavine prava? Govorim o resnem stališču, ne pa, bom rekel, tako pavšalno podane, kajti predvidevam, da bi to lahko poslala resna tema obstoja evropske skupnosti oziroma Evropske unije v prihodnosti.

Omenili ste tiho diplomacijo v odnosu do sosednje Hrvaške. Zadnji, ki je to poskusil, je bil dr. Miro Cerar, v neformalnem pogovoru s kolegom je dejansko bil, bom rekel, kar grobo izigran do te mere, da tista tiha diplomacija je postala javna diplomacija. Še več, ob zadnjem srečanju z zunanjim ministrom smo bili celo deležni interpretacije tega dogodka s strani zunanjega ministra Hrvaške, da smo pripravljeni narediti korak naprej in se mimo arbitražne razsodbe pogovarjati o implementaciji oziroma o rešitvi te meje.

Zanima me vaše stališče glede zahodnega Balkana. Moji predhodniki so že omenjali eno od strateških območij, ne samo za Republiko Slovenijo, ampak za celotno Evropsko unijo, vemo, kako senzibilno je to območje, konec meseca marca, če bo vse v redu, bomo v Bruslju soodločali tudi o prihodnosti širitve. Kakšno je vaše stališče? Predvsem, ko govorimo o Severni Makedoniji ter seveda Albaniji, mogoče celo Kosovu. Vemo, da ima tudi vaša stranka ene določene pomisleke ali pa posebne odnose z nekdanjo oblastjo, ko govorimo o premierju v izgnanstvu, govorim o premierju Gruevskemu, ki je v izgnanstvu v Budimpešti oziroma na Madžarskem, z diplomatskim potnim listom je iskal zatočišče prav v tisti državi, kjer je vam tudi ideološko in osebno, nikjer ne mislim osebno kot vam, ampak vaši stranki, nekje najbližje. Zanima me vaše stališče glede tega. Ali je Severna Makedonija kljub vsemu, in Albanija, sta pripravljeni zato, da začneta sploh pogajanja o nadaljnji širitvi?

Zanima me, kakšno je vaše stališče o potrjeni v Evropskem parlamentu resoluciji o razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmer. Pobuda je tudi v Državnem zboru podana in bomo soodločali in odločali v naslednjih mesecih. Izpostavili ste se kot posameznik, ki je trajnostno naravnan. Bomo imeli že prvo priliko v parlamentu, ob tej priložnosti mi dovolite, da vas povprašam za mnenje po tej pobudi. Zanima me, kakšno stališče, kakšno stališče boste zavzemali do naraščajoče nestrpnosti, ki prihaja predvsem ob dnevu spomina, govorim o 10. februarju v sosednji Republiki Italiji, leta 2020, torej letošnjega leta bo za odnose med Italijo in Slovenijo zelo pomembno leto. V začetku poletja predvidevamo, da bomo deležni dogodka, ki bo omogočil vrnitev narodnega doma v last slovenske skupnosti, živeče v Italiji, in tako, bom rekel, zakoličil neko obdobje iz preteklosti, na katero ne moremo biti najbolj ponosni.

Spoštovani kandidat, jaz bom mogoče se v nadaljevanju oglasil še z nekaterimi bolj neposrednimi vprašanji. Ta bodo odvisna predvsem od podanih odgovorov, seveda me bo zanimalo predvsem vaš odnos, oseben odnos, vaš oseben pogled do odnosov s sosednjo Madžarsko. Namreč, vemo, da v preteklem tednu je bila razprava na Odboru za kulturo, ko govorimo tudi o financiranju medijev v lasti neposredni, ali pa tudi posredni, članov SDS-a in vaše stranke ter seveda izzivov ali pa problemov, ki nastajajo in imajo mednarodne razsežnosti. Tudi zaradi, bom rekel, pretoka, finančnega pretoka iz Slovenije v Makedonijo, in s tem neposrednega vplivanja na politiko te države zahodnega Balkana.

S tem zaključujem, bom rekel, svoj uvodni del, vam dajem besedo za odgovore, in potem bo za menoj dobil besedo dr. Matej Tašner Vatovec.

Izvolite.