Najlepša hvala, gospod predsednik. Spoštovani kandidat, dr. Anže Logar, kolegice in kolegi, spoštovani gostje, prav lep pozdrav vsem.

Zdaj jaz bom postavil 4 vprašanja, ki jih bom nekako zapakiral v eno celoto. Bi pa začel s tem, da se verjetno strinjamo, da je zunanja politika v nekem samem temelju države in njene suverenosti del nacionalno-varnostne politike in da mora naša država glede na to, da je tudi manjša v zunanjem političnem smislu, delovati kot celota. Zdaj v mojem prvem vprašanju bi se navezal na kolega Pečka, in sicer bi vas vprašal, s katerimi državami menite glede na to, da ste omenjali soseščino, pa bi se morala naša država še bolj povezovati v zunanji politiki in za katere države menite, da so pač poleg tistih, ki jih imamo v ravni EU, tudi zunaj naše zaveznice. Zdaj, ali moramo okrepiti delovanje v mednarodnih organizacijah tudi na drugih ravneh, ne samo na vladnih, to sprašujem za primer pri organizaciji OECD, za katero menim, da bi moral parlament okrepiti sodelovanje z njo in od nje potegnit več. In torej, kako bi te stvari izboljšali? Kot drugo bi se navezal na arbitražo, o kateri ste tudi govorili. Pa bi mogoče začel malce od zadaj pri sporazumu Drnovšek – Račan. Vemo, da sta ga leta 2001 obe strani potrdili in parafirali, potem pa je zadeva obstala. Zdaj takratni predsednik Janez Janša je leta 2007, ko sta s predsednikom Sanaderjem podpisala na Bledu nek načelni dogovor, o katerem bi Meddržavno sodišče v Haagu razsojalo o meji med Slovenijo in Hrvaško, da Slovenija ne pričakuje nič manj, kot ji določa sporazum Drnovšek – Račan iz leta 2001. In me torej zanima, zakaj ste se takrat odločili tako in zakaj pri tem sporazumu niste vztrajali, če je bil ta dober? Zdaj v času Vlade Marjana Šarca je že potekalo, vložena tožba glede prejšnje vlade, glede arbitraže. Zdaj vemo, kako je odločilo Evropsko sodišče. Mi smo si ves čas prizadevali za rešitev spora s Hrvaško, moram pa povedati, da je vseeno sodišče izpostavilo, da je arbitražno sodbo potrebno upoštevati in spoštovati, saj je le ta del mednarodnega prava. Nova vlada si bo morala tako ali drugače prizadevati za upoštevanje arbitražne razsodbe. Zato me, spoštovani kandidat, zanima, glede na to, da ste povedali, da bi, da je morda pričel čas za tiho diplomacijo pri odnosih s Hrvaško, kaj to pomeni. Je torej arbitražni sporazum za vas veljaven ali ste mnenja, da je potrebno pogajanja vrniti na točko nič in jih začeti znova? Kot naslednjo pomembno zadevo, ki se mi zdi, da jo v okviru zunanje politike moramo upoštevati, je vidik migracij. Nenazadnje sem mnenja, da zunanjepolitični dogodki vse slej ko prej postanejo notranjepolitična realnost in tako je tudi s tem. S tem se soočamo že nekaj časa in se bomo verjetno še naprej. Ravno pred kratkim je turški predsednik povedal, da odpira meje. Turčija je dobila denar od Evropske unije in politično podporo za politične odločitve. Izgleda, da je to izigrala, zato me zanima ali bi po vašem mnenju morali kot država in samostojna republika temu protestirati ali je pač Evropska unija dovolj sposobna, da zadevo obvladuje sama.

Kot četrto pa bi izpostavil še eno zadevo, ki ste jo omenili in to je predsedovanje Republike Slovenije, ki bo seveda izredno pomembno. Zdaj, povedali ste, da želite pomoč evropskih poslancev in da naj delujejo kot ena in ne razdeljena ekipa. Se pa tukaj sprašujem komu je to namenjeno. Nenazadnje so ravno vaši evropski poslanci velikokrat bili del tiste neenotnosti, ki bi jo slovenska zunanja politika morala zasledovati, ne? Resnično smo v času priprav za predsedovanje in ta projektna naloga za predsedovanje je bila pripravljena s strani Vlade Republike Slovenije. Zdaj, povedali ste, da določene stvari bi bilo potrebno spremeniti, zato bi mogoče bolj natančno, da mi odgovorite kako bi te zadeve spremenili oziroma če gre za spremembo celotnega osnutka. In ali boste še vedno sledili tej formi nekega slogana, ki ga imamo, I Feel Slovenia, torej nekemu zelenemu, trajnostnemu razvoju prilagojen na področju vseh politik. Ker tukaj se pač jaz sprašujem ali bo temu res tako. Nenazadnje je vaš poslanec na posvetu pri predsedniku republike o podnebnih spremembah le-te zanikal in pač poudarjal, da niso pomembne. Zato me zanima kako bomo na tej točki v okviru predsedovanja ukrepali. Bi pa še v okviru predsedovanja se navezal na to tretjo točko, ki je soseščina in pa Zahodni Balkan. Kakšno je vaše mnenje o širitvi Evropske unije in nekega geostrateškega interesa Evropske unije in nenazadnje tudi Republike Slovenije na področju Zahodnega Balkana?

Da pač mi odgovorite na ta vprašanja, ker menim, da so to pomembne teme, ki jih moramo danes na tem zaslišanju prediskutirati.

Hvala.