Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Spoštovani ministrski kandidat! Mesto ministra za zunanje zadeve prevzemate v času vedno bolj kompleksnega, bolj tekmovalnega globalnega okolja, katerega odraz so številne gospodarske in tudi geopolitične napetosti. Pred nami in vami so torej številni izzivi in odločitve, za katere bo potrebna enotna in odzivna zunanja politika, ki zastopa in na nek način tudi varuje interese tako države kot njenih državljanov.

V koalicijski pogodbi ste navedli zagotavljanje ciljnega in vsebinsko usmerjenega ter usklajenega delovanja Ministrstva za zunanje zadeve znotraj multilateralnih institucij. Vemo, da je Evropska komisija zelo ambiciozno pristopila k sklepanju gospodarskih sporazumov s tretjimi državami. Tu bi prvenstveno izpostavil dva, to je čezatlantski trgovinski in investicijski sporazum ter sporazum z Združenim kraljestvom. Vemo namreč, da se trgovinski odnosi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike že nekaj časa zaostrujejo, predvsem zaradi na nek način protekcionističnih politik ameriške administracije. Prav tako so dosedanja pogajanja glede sporazuma oziroma čezatlantskega partnerstva pokazala, da se interesi med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike precej razlikujejo.

Zanima me, kako bo Republika Slovenija v kontekstu teh enostranskih ukrepov in pritiskov Združenih držav Amerike ter z oziroma na številne kritike uveljavljala svoje interese? Kako bo zagovarjala svoje prioritete, tudi v luči sklepanja novega sporazuma?

Drugo pa je, da so pred nami intenzivna pogajanja glede novega partnerstva z Združenim kraljestvom. Po besedah glavnega pogajalca gospoda Michela Barniera so tudi tukaj zelo resna razhajanja, predvsem glede zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev. Slovenija je sicer podprla predlog pogajalskega mandata Evropske komisije, vendar pa je z zakonodajo Evropske unije urejen tudi velik del bilateralnega sodelovanja. Sodeč po izjavah glavnega pogajalca gospod Davida Frosta se Združeno kraljestvo zavzema za bolj rahlo povezavo, po vzoru pač gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Kanado. Vemo, da so ta pogajanja trajala več kot 5 let. Mi pa imamo prehodno obdobje, ki bo trajalo do 31. 12. 2020. Zanima me, kako bo Slovenija v luči teh intenzivnih pogajanj in odnosov med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom nadaljevala bilateralno sodelovanje z Združenim kraljestvom? In pa, ali menite, tukaj vas pa pač sprašujem za osebno mnenje, da je sporazum možno skleniti do konca letošnjega leta.

V deklaraciji o zunanji politiki Slovenije je eden izmed ključnih elementov opredeljeno izvajanje enotne in odzivne zunanje politike Republike Slovenije za, recimo temu, ozemeljsko manjšo državo kot je Slovenija, je to ključno kadar gre za uresničevanje njenih interesov. Vemo, da je vaša stranka v določenih mednarodnih odnosih večkrat vodila do neke mere vzporedno politiko, tudi recimo, če se samo dotaknemo, ne vem, arbitraže ali recimo ravnanj pri oziroma različnih odzivih, ne vem, pri primeru raketnega napada Združenih držav Amerike na Iran v začetku letošnjega leta, ko je bil ubit general Solejmani in pa potem tudi, to se je nadaljevalo z napadom Irana na določena ameriška oporišča v Iraku. Verjetno se strinjamo, da je v nacionalnem interesu Slovenije uravnotežena zunanja politika. In v trenutnem razmerju geopolitičnih sil me zanima, kaj menite o nenehnih grožnjah Združenih držav, s sankcijami proti Evropski uniji? Ali menite, da bi morala Evropska unija okrepiti svojo zunenjepolitično moč v odnosu do Združenih držav Amerike? Bi se morale članice poenotiti v močni proevropski zunanji politiki? In pa, kakšno je vaše mnenje glede izstopa Združenih držav Amerike iz jedrskega dogovora z Iranom?

Sam ste tudi omenjal, s čimer se seveda absolutno tudi sam strinjam širitev mreže diplomatsko-konzularnih predstavništev. Ena izmed prioritet, ki ste si jo zapisali v koalicijski pogodbi glede izvajanja zunanje politike Republike Slovenije je širitev mreže, tudi glede in pa skladno s potrebami slovenskega gospodarstva. Pri tem bi rad spomnil, da je Odbor za zunanjo politiko na svoji 13. seji, seje se ne spomnim se opravičujem, mislim pa, da je bilo 13. novembra 2019, že potrdil predlog Ministrstva za zunanje zadeve glede predlagane širitve. Omenjali ste srednjeročno strategijo širjenja in pa krepitve mreže, tudi skladno s finančnimi sredstvi, ki so nam na voljo, kadrovskimi in prostorskimi izzivi, s katerimi se soočamo. Ali se usklajeno delovanje Ministrstva za zunanje zadeve nanaša tudi na usklajeno delovanje diplomatskih predstavništev? In kje vidite, na kakšen način bi lahko zagotovili finančna sredstva za širitev mreže? Na koncu še eno vprašanje. Kaj za vas pomeni uravnotežena zunanja politika? Ali menite, da bi se Republika Slovenija morala bolje povezovati na primer z Združenimi državami Amerike ali z Rusijo v bilateralnih odnosih? Toliko.

Hvala lepa.