Spoštovana poslanka in oba poslanca, hvala za vprašanja!

Gospa Lidija Divjak Mirnik je vprašala glede mojega ali verjamem, da imam človek vpliv na podnebne spremembe? Jaz vam lahko samo povem, da so spremembe tukaj. Prej sem eno omenil glede pretokov rek. Mi moramo naše politike prilagajati prvič v usmeritvam Evropske unije na tem področju in tudi k reševanju sprememb, ki so očitne, evidentne tako, da to ni stvar verovanja ali ne verovanja to je stvar bi rekel dolgoročnega in kratkoročnega pripravljanja na rešitve nastajajočih problemov. Še enkrat ponavljam problem, da so se pretoki slovenskih rek pomembno spremenili v zadnjih 10 let, da so frekvence visokovodnih dogodkov večje in amplitude teh visokovodnih dogodkov večje, kar pomeni, da so padavine intenzivnejše v določenih obdobjih in pogosteje intenzivnejše kot do slej in da so tudi sušna obdobja bolj izrazita kot so bila pred recimo 20 let. Jaz tukaj ne bi ne politiziral ne na neki način tudi govoril o tem ali v nekaj verujem ali ne.

Drugo je vloga nevladnih organizacij. Vloga nevladnih organizacij je pomembna. Jaz osebno dajem zelo velik poudarek tej vlogi, vendar dejansko mora biti omejena na področje, kjer lahko koristi in ne kjer pomeni škodo pa dostikrat povedano tudi nepopravljivo škodo. Omenila ste to primer nevladnih organizacij na projektu Hidroelektrarne Mokrice. Naj vas popravim okoljevarstveno soglasje ni bilo razveljavljeno, ker sicer bi imeli kakšna pravna sredstva, je bilo odpravljeno in zadeva vrnjena v ponovi postopek. Veste to je najbolj hvaležna odločitev Upravnega sodišča, kajti ne daje niti možnosti pritožbe na to. Dobiš po domače povedano popravni izpit, ker se ne moreš niti pritožiti, da si dobil negativno oceno. Še to. Kot stranski udeleženci v tem postopku so sodelovali trije: Ribiška zveza Slovenije, Društvo Lutra in še eno društvo, ki ga ne bom imenoval, zelo maloštevilno društvo. V bistvu vsi ostali so odstopili od tega, ker so bili zadovoljni z razvojem projekta in tudi z rešitvami. Zgolj eno društvo – mimogrede na zboru članov tega društva, ki ga lahko vidite na internetu oziroma na Facebook strani je 7 članov, ki so se slikali v gostilni ob vrčku piva in prigrizku – to društvo je pravzaprav blokiralo državni projekt. Pa ne, zaradi … Sedaj moram biti zelo konkreten v tem primeru ne, zaradi tega, da eni ukrepi niso takšni in bi bili boljši drugačni, zaradi njihovega poslanstva, ker so proti vsem pregradam na vseh rekah na Balkanu. Tudi financirani so iz tujine, to smo ugotovili. Marsikatera država v tujini je praktično vse svoje reke energetsko izrabila sedaj pa plačuje aktiviste po drugih državah, da to preprečujejo. Temu se je treba zoperstaviti. So nevladne organizacije takšne in so nevladne organizacije drugačne. Sedaj, če bomo vse skupaj dajali v isti koš pod krinko interesov javnosti bomo delali tudi kdaj kakšno škodo in jaz sem proti tem, da se dela škoda.

Kar se tiče Hidroelektrarn na Muri Jeka 2. Najmanj kar je je potrebno nadaljevati s pripravo strokovnih podlag študij za te projekte, da se ugotovi ali so ti projekti potrebni – vemo, da so, ker so brez ogljični – ali so ti objekti sprejemljivi glede vplivov na okolje in na naravo ali niso. Kar tako ustaviti eden projekt še preden dobiš odgovore na ta vprašanja je po moji oceni neodgovorno. Tudi po mojem ni prava stvar, da pri hidroelektrarnah na Muri pravzaprav so bili ustavljeni postopki ni bila pa odvzeta koncesija. Koncesionarju so nastali določeni stroški, po drugi strani pa sedaj debelo gleda kaj s tem projektom naprej. Jaz mislim, da najmanj, kar je treba pripeljati projekt do te faze, da pade odločitev ali ja ali ne v ta projekt ne ga pa ustaviti na sredi ali na začetku poti ali pa na ne vem kateri fazi proti koncu odločitve. Jaz osebno mislim, da je potrebno s pripravami strokovnih podlag tudi glede Mure nadaljevati in priti do končne odločitve. Jaz se zelo zavedam – veste bil sem tudi župan, da ne povem kolikokrat občinski svetnik – izjemno pomembna je družbena sprejemljivost in ji dajem veliko težo in tudi veliko težo v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Treba je končno pogledati resnici v oči in ne zgolj z zavajanjem nekaterih nasprotnikom, ki govorijo o negativnih vplivih na podtalnico. Tukaj v tem Državnem zboru v okviru Državnega sveta je bila organizirana posvet o pregradah, kjer so govorili eminentni strokovnjaki iz tega področja, ki praktično enotno trdijo, da pregrade izboljšujejo stanje podzemnih voda, posledično to pomeni pozitivne učinke tako zaloge pitne vode kot nenazadnje tudi kmetijstvo, ki se lahko namaka in podobno. Jaz ne bom rekel ne ja in ne ne ne glede Mure in ne glede JEK 2 sem pa za to, da se nadaljuje s pripravo strokovnih podlag in s temi projekti do končne odločitve, ki jo bo pa morala sprejeti država.

Kar se tiče deponije v Postojni – Stara vas. Moram reči, da bom to zadevo proučil. Je nisem našel med aktualnimi projekti MOP-a verjetno še ni, verjetno je intenca, da bom. Hvala za to bom to pravzaprav vzel v obzir.

Sem velik zagovornik kolesarskih poti in velik zagovornik debirokratizacije postopkov pri umeščanju kolesarskih poti v prostor. Kolesarske poti so odgovor tudi za nizko ogljično družbo, za trajnejšo mobilnost po drugi strani pa jih obremenjujemo z nekimi postopki za to lahko računate na mojo podporo pri kolesarskih poteh ob Dravi, ker podpiram tudi kolesarske poti ob Savi in ob drugih rekah, kjer so za to dane možnosti. To je ne samo pomembno za rekreacijo pa tudi za turizem. Pomembno je tudi kot bi rekel ena sodobna infrastruktura trajnostne mobilnosti.

Gospod Dušan Šiško je postavil vrsto vprašanj. Jaz mislim, da moramo pospraviti tudi za jedrskimi odpadki in sem zagovornik čimprejšnje izgradnje odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Mene žalosti, da pred leti ni bilo možno doseči napora oziroma dogovora s Hrvati, da bi tudi oni skladiščili. Vem, da kapacitete vsaj v zasnovi tega projekta omogočajo skladiščenje tudi njihovega deleža jedrskih odpadkov v tem skladišču. Opozoriti želim na meddržavni dogovor, ki je bil sklenjen takrat to je bilo še pred letom 2004, ko je bil MOP – Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – glede jedrske elektrarne in vem, da je bil takrat dogovor, da lahko Hrvati skladiščijo jedrske odpadke v objektu jedrske elektrarne do konca življenjske dobe. Konec življenjske dobe bo leta 2023 formalno gledano. Do leta 2043 je konec podaljšanje življenjske dobe. Potrebno je videti ali je tudi tukaj kakšna možnost, da dobi sosednja država večji motiv reševati ta problem kot ga pa prelagati bodočim generacijam ne vem do katerega leta. Meni se bi zdelo bolj racionalno, da se doseže dogovor z Republiko Hrvaško ob ustreznih pogojih kot pa, da v dveh državah vsak ločeno skladišči te odpadke. Zato sem tudi takrat, ko sem minister pristojen za energijo v mandatu 2004-2008 sedel s hrvaškim kolegom in smo prišli do dogovora zelo daleč takrat, kar se tiče skladiščenja jedrskih odpadkov Republike Hrvaške v našem skladišču.

Problem živalskih vrst glede Hidroelektrarne Mokrice je tudi mogoče gospe Lidiji še ta informacija, ker človek več ne ve kaj dela leva in desna roka. Državni prostorski načrt za Hidroelektrarno Mokrice je bil sprejet leta 2013. Leta 2014 je bila pa na istem območju razglašena Natura. In to je naredila ista Vlada. Razumi če moreš, jaz ne. Sprejmete državni prostorski načrt na neki reki, potem pa hkrati to reko čez eno leto zavarujete z Naturo in jaz si upam tudi trditi, da brez ustreznih strokovnih podlag je bila ta Natura razglašena na Spodnji Savi govorim za ribo Platnico, za prehajanje med Sotlo ni Krko. Upam si trditi tudi to, ker imam to študijo, da je Zavod za ribištvo, ki je naredil študijo že prej, zaradi samega posega napisal, da nima nobenega smisla razglaševati Naturo na tem območju pa se je kljub temu razglasila. To je, potem cokla temu problemu še danes. Tukaj sem prej govoril, da je potrebno dati v ospredje vsebino, stroko ne pa, potem se samo sklicevati na postopke in blokirati. Mogoče toliko o tem.

Kar se tiče novega ZPEKS-a mislim, da je to dobri predlog, ki ste ga vložili poslanci. Rešuje dva problema, enega sem že omenil. To je ta, da ne moreš vložiti vlogo za integralni postopek oziroma, da ne gre vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja po integralnem postopku v obravnavo brez dokazil o zemljišču. Ta ZPEKS to za objekte koncesije na Spodnji Savi ureja. Pa še eno anomalijo ureja. Glih prej sem omenil tisti projekt gradnje sončne elektrarne šestih mega vatov, kjer smo dobili zelo dvoumna stališča od Direkcije za vode ali lahko na deponiji – to se pravi na objektu to ni kmetijsko zemljišče, to je objekt -, ki je rezervacija prostora za v bodoče, če bo prišlo do sedimentov in odlaganja. Na tej deponiji zgradimo sončno elektrarno na ustrezni koti, da ne bo seveda v poplavnem. Veste to je priobalno, vodno zemljišče veliko vprašanje, če lahko, zato pozdravljamo to rešitev, da ste jo prepoznali, da se lahko sončna elektrarna postavlja tudi na objektih koncesije za energetsko izkoriščanje vodotokov. To bo verjetno prav prišlo še komu, ki to želi od energetikov narediti.

Glede nevladnikov sem že toliko povedal, da se mi zdi, da je dovolj.

To sem odgovoril že prej ta subjekti pristop. To sem tudi prej v sami predstavitvi povedal. Res je, danes imamo ogromno tega subjektivnega pristopa, zato je potrebno tudi neko odgovornost nadrejenih voditi evidenco. Včasih smo delali evidenco upravnih postopkov sedaj jaz ne vem ali se to še dela: koliko postopkov je uvedenih, koliko postopkov je rešeno, kumulativna. Če se to spremlja se vidi kje so problemi in slediti je potrebno enotnih metodologijam ne pa, da se vsak posameznik izmišljuje nove in nove ne vem strokovne podlage, potem pa izdajajo v istih primerih različna mnenja pa tudi sodelovanje državnih uradnikov je tudi potrebno pri tem to sem pa tudi že prej povedal.

Podpiram nadaljevanje subvencioniranje nabave tako peči kot nakupi električnih avtomobilov. To je tudi Vlada sprejela nedavno program koriščenja podnebnega sklada in tam notri so tudi za ta namen denar predviden. Se strinjam v celoti glede vašega razmišljanja glede termične obdelave podatkov moram pa povedati, da je bil eden razpis narejen in so se občine prijavile na razpis vem, da Ljubljana, Maribor in še nekatere, vendar je to tam tudi obstalo. To se strinjam, da je treba nadaljevati s to proceduro. Da, ARSO bomo pripeljali nazaj na zemljo ne pa pod zemljo.

Še gospod Aljaž Kovačič. Jaz svojega dela ne bom meril po količini objav v medijih ali v tej svoji promociji, ker mislim, da smo pogosto videvali minister na kolesih, ko pobirajo smeti v akcijah, ko so pucali tiste pristane na morju, učinki pa vidite kakšni so. Skratka, jaz ne bom meril svojega učinka po tem. Meni je bolj ali manj vseeno ta del javnih objav je pa res, da mi je zelo ključno, da to, kar se bomo danes dogovorili oziroma to, kar sem predstavil, da bo tudi meso postalo. Sem velik nasprotnik sestankovanja. Jaz sem bil na nič kolikokrat na sestankih na ARSO, kjer je na sestanku sedelo približno toliko ljudi kot tukaj v tej dvorani. Sedaj vsak izmed vas, ki je na kakšnem sestanku sedel si lahko mislite kakšen je bil učinek teh sestankov. Še sploh, če se ne vodi zapisnika in če se ne dorečejo sklepi, ki morajo biti zadolženi in tudi roki. To praviloma na sestankih nastane neki brainstorming je to, to niso sestanki, ki so po mojem koristni, brainstorming je koristen, ampak se to ne imenuje kot nekaj odločilnega pri reševanju problemov.

Stanovanja za mlade absolutno da. Povedal sem preko stanovanjske politike, da nadaljevali bomo s stanovanjskim zakonom ga bomo tudi vložili, malo ga le moramo pogledati še, ampak tisto, kar sem omenil usmeritve so prave. Ambicija stanovanjskega zakona je več najemnih stanovanj ne lastniških to se pravi za prodajo. Najemnine bodo stroškovne ne profitne, kar pomeni, da bo s tem ta fond stanovanj razširjen. Jaz sem povedal tudi številko mislim, da je ta realna glede na projekte oziroma tudi informacije, ki jih imam sploh, če malo pohitrimo. Koalicija je zapisala, da je tudi treba kakšen proračunski denar v to nameniti za to, da se ta fond še pojača in mislim, da se to da in da se da ta cilj t tudi doseči. Da, sodeloval bom tudi medresorsko glede študentske problematike oziroma nastanitvene problematike študentov. Omenil sem tudi jamstveno shemo. Potrebno je premisliti mogoče kakšen sestanek dva narediti viz-a-viz z bankami, ker one ocenjujejo, da je to nepotrebno, da mladi dobijo kredit pri njih. Jaz nisem čisto prepričan. Problem so tudi vsi, ki jih imenujemo s to besedo prekarci in ostali, ki nimajo rednih zaposlitev tudi te rabijo stanovanja in tudi za te je potrebno poskrbeti. Tukaj je bil eden odgovor v tej stanovanjski jamstveni shemi in mislim, da najmanj, kar je resne obravnave in seveda tudi na koncu vložitve v to potrebno.

Prenos zemljišč iz DUTB. Gotovo, zemljišča, ki so lahko namenjena stanovanjski gradnji še zlasti, če so na območjih, kjer je pomanjkanje stanovanj. DUTB ima zemljišče po celi Sloveniji je to smiselno, ker s tem odražamo tudi izpolnjevanje nekega poslanstva javnega in stanovanjskega javnega sklada tako, da to podpiram seveda pod ustreznimi pogoji. Če se je ta koalicija zavezala in jaz to podpiram tudi ustrezno te pogoje izpolniti, ko govorimo o denarju ne vidim razloga, da tukaj ne bi uspeli.

Glede Ormoža – PVC smeti odlagališča, kjer je nekaj na papirju nekaj pa v resnici. Mislim je kot zanalašč Okolijska inšpekcija ona je za to, da ugotovi stanje na terenu in primerja to stanje z vsemi dovoljenji oziroma papirji, ki na to razpolagajo. Ne razpolagam s podatkom ali je bila Okolijska inšpekcija že bila tam ali je kaj naredila gotovo pa mora tam iti, če je problem pa se nič ne zgodi s to rešitvijo.