Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovani kandidat za ministra, gospod Koritnik. Dovolite mi, da najprej izpostavim nekaj besed. Današnje zaslišanje bomo opravili v okoliščinah, ki so globalno in v tem trenutku izjemno zahtevne za našo državo. Najbolj pomembno je, da se vsi zavedamo, da je naša skupna dolžnost in prioriteta, da poskrbimo za varen prehod v obdobje, ko naša glavna skrb ne bo več možnost pandemije, ampak vprašanje, kako sanirati posledice in aktivirati razvojne priložnosti. Strateško pomembno je tudi, da kljub menjavi oblasti zagotovimo nemoteno delo vseh ključnih služb v državi, da zaupamo stroki in znanosti ter da državljanke in državljane vodimo kot odgovorna politika, ki razume, kdaj je čas za ideološke razprave, kdaj je čas, da preprosto stopimo skupaj.

Seveda bomo danes Socialni demokrati odpirali zahtevna vprašanja, ampak naša prva skrb je organiziran in miren prehod čez to viharno virusno obdobje, ki smo mu priče, ampak verjamem, da znamo in zmoremo.

In zdaj, če mi dovolite, bi prešla na vprašanja oziroma se malce dotaknila kandidata za ministra.

Najprej moram reči, da sem si ogledala vaš življenjepis. Iz vaše uvodne predstavitve izhaja, da ne poznate tako dobro javne uprave in kaj vse spada v to. Vaše delo se je nanašalo, kot ste navedli v svojem življenjepisu, na založništvo, opravljate delo tajnika fakultete, bili ste tudi nekaj časa novinar. Seveda, absolutno ne osporavam tem vašim izkušnjam, te vam bodo izjemno v pomoč pri vašem nadaljnjem delu na ministrstvu, v kar ne dvomim, da boste danes deležni podpore. Ker je Ministrstvo za javno upravo izjemno široko, v katerega ne spada zgolj plačni sistem, o katerem ste govorili, ne spada zgolj digitalizacija, pa tudi ne samo stvarno premoženje, ampak spada tudi javno naročanje, tudi volilna in referendumska zakonodaja, korupcija, integriteta, tudi nevladne organizacije in nenazadnje, najpomembnejša, lokalna samouprava.

Če začnem pri pokrajinah. Začela bom predvsem s tem, ker verjamem oziroma vem, da ste bili v delovni skupini, ki je pripravljala zakonodajo na tem področju, za ustanovitev pokrajin. Zanima me - in tudi v koalicijski pogodbi je 7. točka koalicijske pogodbe javna uprava, pravosodje -, na kakšen način in s katerimi ukrepi boste krepili avtonomijo občin, kako je s financiranjem občin. Na tem mestu bi rada izpostavila, da me zanima vaše mnenje glede Zakona o razbremenitvi občin, kajti v zakonodajni postopek imamo vložen zakon, žal je včeraj bil izglasovan umik te točke oziroma Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki nekako zavira zakonodajni postopek tega zakona, o katerem govorim, Zakon o razbremenitvi občin. Po poslovniku je jasno, da bomo prej ali slej morali o tem zakonu tudi sicer odločati in kakršnokoli zavlačevanje se mi zdi nedopustno. Lokalne skupnosti pričakujejo to razbremenitev in so nas tudi vsa tri združenja pozivala k temu že pred dobrim mesecem, da sprejmemo ta izjemno pomemben zakon za lokalne skupnosti. Če se samo dotaknem, Ljubljana bi dobila s tem zakonom 3,8 milijona evrov, Maribor 2,2. Prihajam s štajerskega konca, iz četrtega volilnega okraja, Občina Ruše 162 tisoč, Sevnica ob Dravi 76 tisoč, Lovrenc na Pohorju 84 tisoč. In to so zneski, ki niso tako zanemarljivi. Zato bi bilo izjemno pomembno, da bi ta zakon čim prej sprejeli, da se razbremenijo obveznosti občin. Me pa veseli, da imate v koalicijski pogodbi povečanje povprečnin, razen če nameravate ta postopek oziroma ta zakon zavrniti in s povprečninami nekako to pokrivati; to bomo pa videli iz vašega odgovora, zato me zanima, kakšno je vaše mnenje glede tega zakona. In če nadaljujem s temi pokrajinami, s katerimi ste sodelovali. Seveda, normalno vsi si želimo in tudi ustavno določilo je, da je že čas, da ustanovimo pokrajine, z namenom učinkovitega in preglednega upravljanja za zagotavljanje kakovostnih storitev za lokalno in regionalno prebivalstvo ter zagotavljanje skladnejšega regionalnega razvoja.

Lahko se sicer strinjam, da je bilo opravljenega veliko dela, vendar me na tem mestu zanima, kakšna je vaša ocena glede možnosti, da se pokrajine ustanovijo oziroma preoblikujejo, kakšna je finančna ocena celotnega projekta ustanavljanja pokrajin. Če mi dovolite, se bom še malce dotaknila vašega bodočega šefa, ki je v uvodni predstavitvi dejal, pa ga bom kar citirala: »Tudi razprave, ki tečejo v tej smeri, so začete na napačnem koncu. Najprej je treba ljudem predstaviti, kaj bodo z ustanovitvijo pokrajin dobili, potem pa črtati meje, ker si ljudje predstavljajo, da je to zgolj nova birokracija in dodatni fikusi in pisarne, potem seveda javnost temu ne bo naklonjeno. To je potrebno tudi, zaradi boljše organiziranosti države, pri investiranju evropskih sredstev.«

Zato me na tem mestu zanima, kolikšna oziroma kakšna je finančna ocena celotnega projekta in vaše mnenje glede na to izjavo, ki jo je dal bodoči predsednik vlade oziroma predsednik vlade, se opravičujem. Glede plačnega sistem je kolega izjemno dosti že povedal. Seveda včeraj smo slišali na hiringu, da se si želijo izvzeti vojsko iz uslužbenskega sistema. Danes po vsej verjetnosti v popoldanskem času bomo slišali tako tudi za policijo. V petek pričakujem, da bo tudi minister za zdravje rekel, da je potrebno izključiti iz enotnega plačnega sistema zdravnike in tega bo kar precej.

Zato me zanima, kako sploh si predstavljate obdržati ta plačni sistem. In če mi dovolite, bi nadaljevala še z enim citatom predsednika vlade, ki ga je podal v uvodni obrazložitvi. »Zato je treba že na začetku povedati, da so problemi v zdravstvu rešljivi, ampak ne brez tega, da se tam vzpostavi red in ne brez tega, da se spremeni, dogradi plačni sistem.« In to velja še za nekatere druge podsisteme, kajti od leta 2004, je Slovenija del Evropskega prostora, prostora Evropske unije, prostega pretoka kapitala blaga, ljudi in znanja.

In inženirji, zdravniki, medicinske sestre, informacijska tehnologija, strokovnjaki, vrhunski menedžerji, raziskovalci, tega je še veliko, pa bom tukaj zaključila.

S 1. januarjem 2020, se iz definicije minimalne plače izvzema vse dodatke določene z zakonom in drugimi predpisi, ter s kolektivnimi pogodbami. Del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost. Vsi omenjeni dodatki se prištevajo na polno minimalno plačo, torej dodatki k tem 940,58 evrov bruto. Žal višina minimalne plače v javnem sektorju žal, ali pa na srečo za ene je to enostavno pravilno.

Po mojem bi morala biti minimalna plača še višja, vendar ta minimalna plača seže v 20 oziroma 21 plačilni razred. V 20. oziroma 21. plačnem razredu se danes znajdejo ljudje, zaposleni javni uslužbenci, ki imajo srednješolsko izobrazbo. Zato je povsem na mestu vprašanje marsikaterega izmed zaposlenih, ki ima srednješolsko izobrazbo, zakaj se je izobraževal dobra štiri leta. Kajti drugi, ki so se takoj zaposlili po osnovni šoli in imajo danes seveda že štiri leta delovne dobe, dobijo posledično višjo plačo, kot pa tisti, ki se je zaposlil po srednješolskem sistemu izobraževanja.

In tukaj je izjemno velika diskripancija, ki je zdaj sedaj nastala. Zato me zanima, kako boste rešili to vrzel, ki je nastala. Absolutno pozdravljam, to kar ste navedli, da se boste pogovarjali, da je absolutno nujno pomemben pogovor z vsemi deležniki. Tako da vam želim uspešno delo na tem področju. Me pa na tem mestu plačnega sistema kljub temu zanima, kako si zamišljate prenovo plačnega sistema in uvedbo stimulativnega nagrajevanja javnih uslužbencev z uvedbo variabilnega dela plače? Ali menite, da se to, kar o čemer govorimo, lahko uredi v preostanku tega mandata? Glede na to, da masa plač ostaja na enakem sedanjem nivoju, ali to pomeni, da se bo zmanjševalo število zaposlenih v javnem sektorju? Kakšno je vaše mnenje glede ocenjevanja javnih uslužbencev? To ste sicer rekli, da ste se srečevali s tem, kajti ocene so ključne za napredovanje. Velikokrat pa, verjamem, da ste se tudi s tem soočili, nadrejenega postavlja v izjemno neugoden položaj, saj morajo odločiti v skupini, kdo je najboljši sodelavec, s tem pa prevečkrat postanejo ocene subjektivne in ne objektivne, pa tudi nadrejeni je na tak način, bom rekla, deležen, pod narekovaji ali pa ne, jim zaposleni rečejo, da pač izvajajo kakršenkoli mobing nad njimi. V okviru vaše koalicijske pogodbe navajate tudi reorganizacijo in nacionalizacijo organov zavodov služb in krepitve operativnih služb na terenu. Absolutno pozdravljam, ampak kljub temu bi se na tem mestu dotaknila upravnih enot. Osnovni namen teh upravnih enot je približevanje upravnih storitev uporabnikom. Pred leti smo bili deležni temu, da so upravne enote začele ukinjati krajevne urade na podeželju oziroma v manjših krajih. Zato me izjemno zanima, kako nameravate oziroma ali boste pustili takšno organiziranost upravnih enot, kot je danes, in kako boste spodbudili to decentralizacijo in približevanje storitev državljankam in državljanom predvsem na periferiji? Veliko je bilo že sicer povedanega, ampak bi še mogoče se dotaknila zgolj 2 zadev. V koalicijski pogodbi pod točko 2, 7. poglavja je zapisana tudi vzpostavitev centralne baze vseh delovnopravnih sredstev in nepremičnin, ki so v državni lasti. O tem ste danes tudi govorili. Me zanima, ali je po vaši presoji možno to urediti v naslednjih 2 letih. Zakaj o tem govorim? Kajti pred desetletjem, leta 2010 smo že sprejeli zakonodajo, na podlagi katere bi se vzpostavil ta nepremičninski sklad, ki bi vodil centralno evidenco nepremičnega premoženja v lasti države in nepremičnega premoženja v lasti drugih oseb javnega prava, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija. Žal pa je Vlada Republike Slovenije 23. 2. 2012 odločila, da se ustavijo vse aktivnosti v zvezi s konstituiranjem javnega sklada, kar pomeni, da naloge ravnanja z nepremičnim premoženjem države še naprej opravljajo sedanji upravljavci. Zato na tem mestu tudi to vprašanje. Pa dotaknila bi se še malce te volilne zakonodaje. Še vedno nismo prilagodili Zakona o referendumu in ljudski iniciativi spremembi Ustave Republike Slovenije iz leta 2013 in ustavni odločbi iz leta 2018 oziroma natančneje iz januarja 2018, kjer ni urejen referendumski spor. Poskus spremembe Zakon o referendumu in ljudski iniciativi za uskladitev z Ustavo je bil v prejšnjem mandatu. Nespretno je tudi propadel. Sedaj pa je zakon praktično pripravljen na Ministrstvu za javno upravo. Zato me zanima, ali nameravate s tem predlogom nadaljevati postopek, ampak me na tem mestu zanima, če boste tako nadaljevali, morebitna časovnica. Podobno kot pri tem referendumu, kot pri referendumskem sporu, pa tudi pri volilni zakonodaji nimamo ustrezne ureditve predhodnega in naknadnega volilnega spora, ki ga tudi moramo urediti zaradi vrste volitev na lokalni in državni ravni. Kako se boste lotili tudi tega vprašanja? Zakaj na to navajam? Kajti za oba, bom rekla oba, bom rekla, zakona, je potrebna široka politična podpora, saj Zakon o referendumu in ljudski iniciativi in Zakon o volitvah v Državni zbor terjata relativno večino in absolutno večino, dve tretjini, se pravi, relativno večino potrebuje Zakon o referendumu in ljudski iniciativi in absolutno, Zakon o volitvah v Državni zbor, z dvotretjinsko večino poslank in poslancev.

Toliko zaenkrat. Obseg javne uprave je izjemno širok, tako kot sem omenila, ampak verjamem da, glede na to, da ne prihajate iz rega področja, tako globalno, da bo potrebno še veliko stvari se pogovorit in se seznanit. Želim vam uspešno delo in te odgovore bi pa želela, da mi jih podate.

Hvala lepa.