Najlepša hvala, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovani gospod kandidat za ministra, lep pozdrav še iz moje strani.

Ja, dejali ste, da gre za izredno široko področje. Strinjam se z vami in bom se potrudil, da bom čim krajši, ampak vseeno, nekako temu primerna bo moja dolžina razprave in postavljanje vprašanj, kajti tudi sam se bom, nekako, v določenih sklopih dotaknil področij, ki ste jih omenil.

Kar se tiče prenove enotnega plačnega sistema in javnih plač, glede na značilnosti posameznih poklicev v sistemu, se lahko strinjava, da bi opredelitev od tega nagrajevanja na učinkovitost in uspešnost, bila seveda nujna. Vseeno, menim, da je to področje treba urejati previdno in s predvidljivi posledicami. Zdaj, glede na ukrepe, ki ste jih omenil, naj bi ta nova Vlada prenovila ta plačni sistem in uvedla stimulativno nagrajevanje javnih uslužbencev, z uvedbo variabilnega dela plač. Zdaj vemo, kaj to pomeni, da so torej izstopajoči in dobro za svoje delo nagrajeni in tukaj se potem pojavi moje prvo vprašanje in sicer, kako konkretno boste to storili? Gre torej za ta variabilni del, dodatna sredstva, oziroma, kako boste to zagotovili, da se masa za plače ne bo povečala. Ali gre tukaj zgolj za ukrep, da se bo potem jemalo od plač tistim, ki dela opravijo slabše?

Zanima me tudi, kakšni bodo kriteriji za nagrajevanje javnih uslužbencev? Namreč sem mnenja, da vzpostavitev kriterijev je prva stvar, ki jih moramo določati predno se ob dobrem in slabem delu zaposlenih lahko pogovarjamo.

In s kakšnimi ukrepi boste torej te nadpovprečno produktivne na eni strani in neizpolnjevanjem ciljev na drugi uredili in kdo bi tisti, ki bo o tem presojal. Ali bo to morebiten nov zakon ali boste to prestavili na pleča delodajalca. Zanima me tudi, ali nameravate izločiti posamezne skupine zaposlenih iz enotnega plačnega sistema o javnem sektorju.

Slišali smo včeraj kandidata za obrambo, gospoda Tonina, da je vojsko potrebno izvzeti iz enotnega plačnega sistema. Torej me zanima, kako boste to storili in ali k temu spada tudi policija, zdravniki in tako dalje, ker vemo, kakšen val bi povzročilo izvzetje enega poklica. Izvzetje večih pa lahko sesutje enotnega plačnega sistema oziroma nenadzorovano rast plač predvsem, ne toliko kot sprememba enotnega plačnega sistema.

Zanima me tudi, kako bost uredili področje v katero je izjemno kritično danes, to je 17 plačnih razredov, ki so pod minimalno plačo. Zanima pa me tudi vseeno, če se že dotikam tistih najnižjih, kako boste uredili, predvsem plačna nesorazmerja, ki so nastala med tistimi, ki so višje oziroma bolje plačani. Ne nazadnje tudi funkcionarji, vemo kaj je Računsko sodišče opozorilo, da v javnem sektorju nastajajo huda nesorazmerja v plačah in da bi bilo te potrebno zvišati do 40 %, to pomeni kar velik finančni zalogaj in kakšno je vaše mnenje do tega zvišanja plač in kako boste to uredili, če je to vaš namen.

Zdaj v koalicijski pogodbi piše tudi, da je javni sektor preobilen, a po drugi strani ste že napovedali oziroma je napovedal predsednik vlade nastanek nekaterih novih institucij. Zdaj, lahko da so seveda potrebne, ampak ali se ne bo s tem povečalo število zaposlenih ali gre zgolj za kadrovske prerazporeditve. Predsednik vlade je dejal tudi, da primanjkuje kadrov v gospodarstvu.

Rekli ste, da v javni upravi so kvalitetni kadri. Strinjam se z vami. A kako in na kakšen način boste te kadre iz javne uprave prenašali v gospodarstvo, če je to namen tega, kar je izjavil gospod Janša. Zdaj, med drugim je tukaj tudi napoved zniževanja javne porabe. Zdaj, ko se vedno to omenja, ja lahko govorimo o racionalizaciji nekih papirnatih tehnologij in materialov, ki jih uporabijo, lahko pa govorimo tudi o zniževanju delovne sile. Mnogi izmed kolegov so opozarjali, da je v javnem sektorju preveč ljudi, ki ne delajo nič in da bi jih bilo potrebno odpustiti.

Torej ali in kako se bodo tudi zmanjšali stroški zunanjih sodelavcev in na kakšen način se boste lotili zmanjšanja javne porabe, da do odpuščanj, katerih ste rekli, da jih ne bo resnično ne bo prišlo. Zdaj, strinjam se, da bi morala Slovenija postati bolj učinkovita in da birokratizirana država in v okviru te birokratizacije, ki je napovedana, me zanima ali je vaše mnenje in vaš cilj tudi odpravljanje številnih predpisov in podzakonskih aktov, ki so v naši državi verjetno res predstavljajo en del te birokratizacije, s katero se želimo spopadati.

Kako bo v okviru te birokratizacije vplivala oziroma delovala tudi reorganizacija in racionalizacija organov, zavodov in služb tudi na terenu. Vemo, da je tam, kar nekaj število zaposlenih, ki se jih morda ne nek način dokaj slabo nadzoruje kaj počnejo in kako se sredstva porabljajo. Torej na kakšen način boste te zadeve omejili.

K temu bi se navezal še za s prostorskimi pogoji upravnih enot. Vsi vemo, da je tukaj težava, torej kako boste te stvari urejali, bo šlo za združevanja teh prostorov, krajevnih uradov in tako dalje. Zdaj, kar ste dejali glede centralne kadrovske evidence, jaz se strinjam. To je stvari, ki nudi boljšo preglednost in učinkovitejšo kadrovsko upravljanje v državni upravi. Nekaj od tega sicer deluje, kajne, to smo slišali. Verjetno je malček razpršeno, tako da bi vseeno tukaj majčkeno bolj konkretno prosil, kakšni podatki se bodo tam zbirali, v tej bazi? Ali gre torej zgolj za posodobitev opisa nalog, ali imate v načrtu še kaj drugega? Pred vsem tem, ko sem pa govoril v okviru nagrajevanja, pa me zanima še, kaj menite in kako boste uredili to področje? Namreč, ali nameravate povečati tudi pristojnosti teh predstojnikov v javnem sektorju, ob hkratnem nekem »okrepljenju« osebne odgovornosti za doseganje ali nedoseganje rezultatov? Namreč vemo, da v naši državi redko kdo odgovarja tudi za številne izgubljene milijone in me zanima, kako boste te stvari uredili?

Zdaj, to je mogoče za začetek nek prvi sklop, ki se tiče enotnega plačnega sistema in debirokratizacije, bi se pa navezal še na drugi sklop, ki se neposredno tiče tega, kar sem zdaj govoril in to je digitalizacija. Hvala, ker ste to omenil. Vem, iz kakšnih krogov prihajate in da ste se s tem ukvarjali. Namreč, mnenja sem, da je uvajanje digitalizacije z namenom krepitve konkurenčnosti v slovenski industriji vsekakor nujno. Zdaj, tukaj, po mojem mnenju malček zaostajamo. Nove tehnologije, neki temelji, ki prihajajo, so prehiteli, nenazadnje, v enem obdobju tudi Evropsko unijo, ki se je sicer dvignila in prihaja v korak z Združenimi državami Amerike, Kitajsko in Japonsko, ki so nekako pionirji na tem področju in nekatere ukrepe, kot rečeno, je minister za javno upravo iz kvote LMŠ že začel urejati, stvari se posodabljajo, a bi vseeno želel mičkeno bolj konkretno, na kakšen način boste prispevali, poleg tega, da ste porekli e-identiteta, s kakšnimi ukrepi boste prispevali torej k digitalizaciji javne uprave in predvsem, kakšni so prednostni koraki prioritetne naloge, na področju digitalizacije? Lahko ta odgovor mi tudi združite s tistim od debirokratizacije, nenazadnje se močno povezujeta. A vendar vemo, da popolne digitalizacije, neke uvedbe umetne inteligence, katero živimo, pač ta trenutek na vseh področjih, enostavno ne bomo mogli uvesti, torej, kaj so za vas prioritete?

Zelo pereča zadeva v naši javnosti, verjetno še vedno, je 5G tehnologija. Marsikdo se o tem sprašuje, kaj se bo zgodilo, kaj se dogaja…? Torej, me zanima, kakšna je vaša vizija razvoja te tehnologije? Kakšno je vaše mnenje glede na različna stališča, ki so jih v naši državi, smo jih slišali, torej nasprotniki in podporniki in, torej, kako se bo to uvajalo?

Bi se pa za konec dotaknil samo še ene stvari, do katere se niste opredelili, pa bi po mojem mnenju morda morali in to je javno naročanje. Jaz osebno in tudi stranka, se zavzemamo za centralizacijo javnega naročanja, ne glede na to, da smo govorili o temu, da bi državo radi decentralizirali. To je seveda nujno, a na tem področju se pa mi zdi, da je centralizacija vseeno za uspešno delovanje nujna. Zdaj, tukaj bi vam postavil vprašanje, ki se zastavlja številnim, tudi govora je bilo, že veliko o tem, ali boste Zakon o javnem naročanju pisali na novo ali bo šlo zgolj za spremembe, tega zakona? Zdaj vemo, da so se neke stvari že premaknile pri teh velikih projektih, multimilijonskih. Ta ukrep seveda podpiram, a vendar, sem mnenja, da zgolj najnižja cena pri nekih javnih postopkih, ne sme biti edino merilo. Ne glede na to, moramo tukaj tudi upoštevati standarde varovanja okolja in spoštovanja nekih delavskih pravic in videli smo že, da lahko nas najnižja cena velikokrat tudi tepe na dolgi rok in je potem projekt bistveno dražji, kot je bil prvotno zasnovan. Torej, katere konkretne spremembe Zakona o javnem naročanju nameravate izpeljati ali pa pač bo šlo za nov zakon?

Toliko mogoče, za sedaj. Hvala.