Predsednik, hvala lepa. Hvala lepa tudi vsem poslancem, ki ste zastavljali vprašanja, ker sem tudi jaz petkrat sedel na drugi strani, vem da imate poslanci oziroma, da smo imeli poslanci vedno radi zelo konkretne odgovore, in da nas je motilo, če nas je kdorkoli zaobšel, zaradi tega sem si stvari vesno zapisoval in bom poskušal čim bolj natančno odgovarjati.

Najprej predsedniku Bevku. Glede vojaškega muzeja. Park vojaške zgodovine. Jaz sem nad tem parkom navdušen. Bil sem zraven, ko smo pripeljali eno mednarodno delegacijo Nato parlamentarne skupščine, kjer so prišli poslanci od Amerike do Nemčije, Francije, skratka iz vseh zavezniških držav in so bili nad tem našim parkom navdušeni. Tudi turisti, ki se vračajo iz dopusta in se v tem parku ustavijo, so navdušeni nad tem parkom. Kar se tega tiče, predsednik Bevk, pričakujte vso mojo podporo, ker se mi zdi, da je to del naše kulturne dediščine, ki jo je potrebno ohranjati.

Glede negativne ocene v Slovenski vojski. Jaz sem o teh stvareh opravil ogromno pogovorov z vojaki in tudi častniki. Ta stvar je demotivirajoča, je huda frustracija zaradi tega, ker oni opravijo vso delo, ki jim je predpisano, oni imajo predpisanih toliko vaj, toliko in toliko streljanj, toliko tega toliko onega, oni vse to opravijo in potem dobijo negativno oceno in je za njih to boleče in se potem še na tem vsi skupaj naslajamo, to stvar potenciramo, govorimo, je to zagotovo neka stvar, ki škodi Slovenski vojski na dolgi rok. In če mene vprašate, je tukaj nekaj narobe z metodologijo, in da bo potrebno opraviti nek resen razmislek, pogovor ali je ta metodologija prava, da naši vojaki opravijo vse predpisane stvari, vse dolžnosti ali pa velika večina in so kljub vsemu negativno ocenjeni.

Kadrovska podhranjenost. Jaz sem rekel, da to je moja prvenstvena naloga, ker če izgubimo vsa, torej v zadnjem obdobju, v letu in več, bataljon vojakov, potem če se bodo ti trendi nadaljevali, Slovenske vojske ne bomo imeli več in zato je moja to prvenstvena naloga ustaviti te negativne kadrovske trende. Poglejte, jaz sem v teh pripravah preštudiral, mislim da je to tisoč strani nekih gradiv, aktov, usmerjevalnih dokumentov, itn. Zanimivo je to, da je v tem sistemu bilo že ogromno nekih študij, analiz, predlogov narejeno, ampak pač stvari gredo naprej in nihče se kaj veliko s temi stvarmi ne ukvarja. In zato, kar se tiče same kadrovske podhranjenosti in kako okrepiti vojaški poklic, jaz mislim, da je treba najprej pregledati tisto kar je bilo že narejeno, iz tistega izhajati, to stvar okrepiti, predvsem pa narediti vojaški poklic zanimivejši, atraktivnejši. Ja, jaz bom absolutno zagovarjal, da se vojsko izvzame iz enotnega plačnega sistema javnih uslužbencev. Enotni sistem javnih uslužbencev, ki ga je uvedel leta 2008, prva Janševa vlada ali pa minister, takratni Virant, je preživet koncept in tudi v koaliciji smo se pogovarjali o tem, da bo potrebno ta plačni sistem spremeniti. Za enkrat gredo razmišljanja vsaj v smeri oblikovanje petih različnih plačnih sistemov znotraj javnega sektorja, en plačni sistem bi bil namenjen obrambi, policiji, gasilcem, skratka obrambno-varnostnemu sistemu. Drugi recimo bi bil za zdravstvo, ki ima tudi svoje probleme in je tudi znotraj tega enotnega plačnega sistema, težko zdravnike zadrževati v Sloveniji. Tretji bi bil vzgoja in izobraževanje. Imate 40 tisoč vzgojiteljev, učiteljev, itn. Četrti bi bil državna uprava, ministrstva, parlament in podobne stvari in peti bi bili vsi ostali. Tako za enkrat gredo razmišljanja, je pa tukaj potrebno poudariti eno stvar. Če se bo preoblikovalo enotni plačni sistem, se ga bo preoblikovalo znotraj iste mase plač. To pomeni, da bo masa za plače v javnem sektorju ali pa v državi ostala ista, bodo pa imeli posamezni sistemi več manevrskega prostora, da upoštevajo specifike nekega poklica in tukaj bo za boljšo ureditev seveda tudi vojaškega poklica nujno, da to izvzamemo iz sistema javnih uslužbencev.

Kaj po 45. letu? Poglejte, mene kot člana Odbora za obrambo so se obračali številni vojaki, najverjetneje tudi na vas in teh pritiskov bo po projekcijah / nerazumljivo/ v prihodnosti še mnogo več, če je šlo le za številke, dvomestne, bo šlo v prihodnosti za tromestne številke in to bo predstavljalo problem za obrambni sistem. In tukaj jaz mislim, da ne smemo na te vojake pozabiti. Mi imamo, mi smo nekaj nastavkov naredili, veliko smo o teh stvareh govorili, ampak naši vojaki nimajo daleč ne takih bonitet kot jih imajo morda vojaki drugih zavezniških vojska. In ena izmed stvari, ki je absolutno neprimerna, da mi pozabimo na vojake po 45 let. Oni služijo domovini, na koncu pa znajdi se sam. In tukaj nisem rekel, da je edini moj predlog zveličaven, ta varnostna služba. Ta varnostna služba zelo zelo uporabna stvar zaradi tega, ker ima Ministrstvo za obrambo kar nekaj dolžnosti kje se varuje različne objekte. Ta varovanja so časovno potratna in na te dolžnosti bi lahko premeščali te vojake po 45 letu starosti, zaradi tega, da bi mlajša aktiva lahko počela druge stvari. Seveda pa so možnosti tukaj odprete. Lahko se pogovarjamo tudi o prerazporejanju za varuhe meje, v policijo, v pravosodje, skratka tukaj je nabor lahko širši, ni nujno, da je samo moj. Tukaj bo zagotovo potrebno prisluhniti vsem predlogom, mislim pa, da je tudi na tem odboru jasno eno, da moramo vsi skupaj poskrbeti za vojake po 45. letu. To pa je generalna in jasna usmeritev. In zdaj pa pridemo do nabora in potem mislim, da sem odgovoril na vse stvari, ki jih je predsednik Bevk postavil, pa gremo potem naprej.

Poglejte, kar se tiče nabora. Naj bi rad samo eno stvar, da teh stvari ne počnemo na približno, na pamet oziroma v smislu, bo že nekako, ampak da jih zelo natančno preštudiramo. Kdorkoli misli, da bo nabor rešil vse probleme, ki jih ima slovenski obrambni sistem, se moti. Nabor prinese tudi določene težave, prinese nujne logistične prilagoditve, izgradnjo določenih kapacitete, dodatnih človeških virov, vse to potegne za seboj nabor. Zato tisti, ki hočete neke razpoke iskati v tem zakaj sem jaz glasoval tako, poslanska skupina pa drugače. Jaz osebno podpiram obvezno služenje vojaškega roka, se pa zavedam vseh objektivnih okoliščin, da tega ni mogoče narediti čez noč, da je potrebno določene stvari prilagoditi in zato je tudi koalicija zapisala postopnost v koalicijsko pogodbo.

In zdaj o konkretnih stvareh, poglejte. Dobil sem iz leta 2003, sicer je seminarska naloga, naredil jo je nam vsem znan Andrej Lovšin, ki ga poznate iz drugih zgodb, ampak je takrat delal na Ministrstvu za obrambo, ampak je natančno on proučeval kakšen je odnos mladih do služenja vojaškega roka in kakšen je odnos javnosti do tega. In veste kaj, številke leta 2003 niso bile zelo spodbudne, kar se tega tiče. To si moramo biti danes iskreni. Poglejte, recimo mladi, ki so bili rojeni 1994. leta, so danes stari recimo 26 let. Po tistih podatkih bi jih bilo v vojaško evidenco vpisanih 10 tisoč. In po projekcijah, veste koliko od tega bi jih bilo za služenje vojaškega roka primernih? Težka žalost. Tisoč. Tisoč. Projekcija je, da bi od teh 10 tisoč bilo zdravstveno nesposobnih 3 tisoč 200, za civilno služenje bi zaposlili okrog 5 tisoč 600 vpisanih v vojaško evidenco, pripravljenih bi jih pa bilo služiti tisoč 66. Oni so to delali na podlagi trendov, ki so se do takrat delali. Poglejte, leta 20021, na primer, ta številka mladih napotenih na služenje vojaškega roka se je konstantno zniževala v 90. letih. Isto se je merilo tudi odnos do obrambe, do Slovenske vojske. Bližje kot je bila vojna, večje je bilo zaupanje v vojsko in pa obrambni sistem. Bolj kot smo se oddaljevali od leta 1991, nižje je bilo to zaupanje in to se kaže tudi pri številu napotenih vojaških obveznikih. Na primer, poglejte, 1994. leta jih je na služenje odšlo 12 tisoč, leta 2001 pa samo 5 tisoč. To se je več kot razpolovila številka.

Še eno stvar sem vam hotel povedati. Recimo poglejte, ugovor vesti. Če je leta 1993, 105 ljudi uveljavljalo ugovor vesti, je bilo takih leta 2001 že 3 tisoč 445. Kaj vam povedo te številke? Te številke vam povedo točno tisto kar sem govoril v mojem uvodu. Da imate eno tretjino ljudi, ki so zdravstveno nesposobni, ena tretjina, ki se jih na različne načine izogiba služenju vojaškemu roku in ena tretjina, ki je na to pripravljena. In zdaj imam tukaj novo študijo. Ta je zelo frišna, nova. In sicer, naročil je Generalštab Slovenske vojske, ima pa datum april 2019. veste kaj je Generalštab naredil? Naredil je raziskavo kaj si pač mladi mislijo o vsem tem in so na vzorcu 7 tisoč 500 slovenskih srednješolcev delali raziskavo koliko bi jih izrazilo interes za služenje v vojski in podobno. In naklonjenih vojaškemu poklicu in služenju vojaškega roka je, veste koliko, med sedanjimi mladimi, med 23 % in od 29 %. Skratka, če pogledam čez palec, spet smo pri tisti tretjini, ki sem govoril. Tretjina je pripravljena služiti vojaški rok, dve tretjini pač ne.

Zanimiva stvar še. Kakšne imajo vrednote mladi? Tukaj je zelo zanimiv pa pomenljiv graf. Danes so za mlade vrednote zdravje, zabava, družinsko življenje, denar, itn. Vrednota, ki jih pa ima Slovenska vojska, pogum, lojalnost, domoljubje, predanost, so pa precej nizki med slovenskimi mladimi, kar pomeni, da se vzpostavlja neka diskrepanca med vrednotami slovenskih mladih in med vrednotami, ki jih zagovarja Slovenska vojska.

Skratka, še to sem hotel pokazati. Hobiji, da boste vedeli kakšni so hobiji mladih. 75, tričetr pravi, da so njihovi hobiji računalnik in televizija, to je tisti, ko en poslanec v parlamentu pravi, da mladi predvsem, ne bom nadaljeval. Potem je šport, druženje s prijatelji in šele potem so zelo nižje dol hobiji povezani z aktivnostmi, ki jih tudi počne Slovenska vojska. Zakaj vam te stvari govorim? Zaradi tega, ker če bi nepremišljeno na vrat na nos uvajali vojaški rok, bi naredili več škode kot koristi. Ampak je treba to stvar narediti postopno, postopnost se pa naredi tako, da najprej gradimo in spodbujamo in delamo na čim bolj intenzivnem prostovoljnem služenju vojaškega roka, s tem, ko se bo številka na prostovoljnem služenju vojaškega roka povečevala, bomo vzporedno grdili infrastrukturo, bomo vzporedno dodeljevali program usposabljanja, bomo jasno razrešili za koga bo to služenje obvezno ali samo za moške ali tudi za ženske, hkrati jaz želim, da ko se bo zgodilo obvezno služenje vojaškega roka, je sistem na te stvari pripravljen in kar se mi zdi ključno in upam, da to zelo dobro poslušate, da bomo do takrat dokazali, da služenje vojaškega roka ni brezveze in ni metanje časa stran. To je osnova. Ker če tega ne bomo uspeli dokazati, potem bo seveda odpor proti temu zelo silovit. In zato bi bilo v tej prvi fazi to tretjino, ki je zelo zagnana, da službi vojaški rok, mešati s tistima dvema tretjinama, ki sta temu zelo nenaklonjeni, škodljivo tudi za tisto tretjino oziroma če povem v prispodobi, če imate tri mlade pa eden je zelo zainteresiran zato delo, dva pa ne, najverjetneje mu bosta tista dva, ki bosta ves čas nergala, tudi na nek način ubila to motivacijo. In če želimo, da se bo odnos v družbi spremenil, potem je treba najprej zelo jasno in dobro zastaviti prostovoljno služenje vojaškega roka kjer bodo imeli mladi dokazano, da so pridobili številne dobre veščine. Tukaj se je poslanka Korče malo norčevala, češ saj imamo gasilce, saj imamo prvo pomoč, saj imamo ne vem kaj še vse, kaj bomo zdaj to dajali v služenje vojaškega roka. Ja ravno zato bomo dali v služenje vojaškega roka to zato, da bo imel mlad človek občutek, da je od tega služenja nekaj odnesel za celo življenje, da ne bo izključno služenje posvečeno samo usposabljanju za vojaške veščine, ampak tudi za druge stvari, ki ti pridejo prav v življenju. Nedavno sem sam delal izpit za gasilca, prva pomoč. Ne morete verjeti kako koristna stvar je, da smo zdaj to vse stvari obnovili, da sem videl kako lahko recimo, so postopku uživljanja tudi za moje otroke, za otroke do petega leta starosti, kakšni so takšni in drugačni. Skratka, sem se ogromno naučil za celo življenje in jaz mislim, da bi enostavno take koristne stvari morali vpeljevati tudi v to služenje, da bodo imeli res občutek, da je to koristno, in nenazadnje, da je to tudi nagrajeno. In zato mislim, da je bila stvar dobro premišljena, pretehtana, da je edini način za uspeh je postopno uvajanje vojaške dolžnosti. Ker če bi to naredili danes na hitro, vam garantiram, da bi Levica začela zbirati podpise za referendum in namesto, da bi imeli referendum kako bomo rešili slovenski obrambni sistem, bi imeli referendum o Vladi, ker ne bi koristil ne Vladi in ne bi koristilo ne slovenskemu obrambnemu sistemu. Skratka, bodite mirni. Kar je zapisano v koalicijski pogodbi, bo tudi realizirano, bo pa to realizirano na način, da bo učinkovalo, in da ne bomo znotraj družbe zgrdili še več odbora do Slovenske vojske in tudi samega obrambnega sistema.

Nekoliko dlje sem odgovarjal na vaše vprašanje, ampak se ne bom potem ponavljal pri istem vprašanju, ki ga je zastavila poslanka Korče, ki jo moram pohvaliti, da je zelo natančno proučila program Nove Slovenije in mislim, da je s tem, ko ga je tukaj citirala, pokazala da smo pač resna stranka, ki programe piše natančno, dodelano, jaz se tega ne sramujem in to bomo delali tudi v prihodnosti.

Na vprašanje, zakaj pav koalicijski pogodbi tega ni več, je pa moj odgovor, zaradi tega, ker ta koalicijska pogodba ni bila, nikoli mišljena tako kot tista, ki smo jo delali z vami, da zajame vse resorje, in da na vseh resorjih nekaj predlagamo kaj bomo počeli, ampak je bila ta koalicijska pogodba pisana projektno kot neke vrste projektna vlada, kjer predvsem identificiramo problematične stvari. Jaz danes zelo velikih težav med slovenskimi gasilci ne vidim, tudi zaradi tega v koalicijski pogodbi niso bili omenjeni.

Hvala poslanka Korče, da mi boste pomagali dolgovati ugled Slovenske vojske. Tukaj bova delala s skupnimi močmi. Vsaj kar se mene tiče, sem jasno povedal, da nabave so lahko vir problema in tudi zato bom tukaj zelo skrben tako v kadrovskem smislu kot tudi v vsebinskem smislu, da tukaj bo ničelna toleranca do kakršnekoli korupcije. Pač te zadeve bodo morale biti transparentno in narejene BP, ker tukaj ne samo, da minister pade, tukaj pade tudi kredibilnost celotne vojske.

Kar se tiče samega koronavirusa in zaprtje mej. Poglejte, zdaj v teh časih prihajajo vsemogoči podatki, nekateri pravijo, da so ukrepi prerigorozni in na drugi strani dobivamo raznorazna poročila iz italijanske strani kako strahovite težave imajo tam, da je njihov zdravstveni sitem na robu zloma. In po trenutnih podatkih, ki jih imamo danes, je koronavirus takšen, da se izjemeno lahko in hitro širi na gostitelje. Da pa poskrbi, da te gostitelje zelo hitro ne ubije, če zelo poenostavljam. Podatki kažejo, da 80 % tistih, ki so oboleli, to prebolijo brez težav, 14 % jih potrebujejo oskrbo, 6 % pa ima hude težave, 2 % je pa smrtnost. In če tega ne bomo zajezili v sami začetni fazi, da nam bo prebilo naše zmogljivosti, da se s tem problemom soočamo, potem bo imela ta država hude probleme, hudo gospodarsko škodo in pa tudi rizične skupine kot so starejši in kronični bolniki bodo lahko imeli hude posledice. In zato, če me sprašujete ja, jaz podpiram tukaj predsednike Vlade in njegovo odločitev, zaradi tega, ker se mi zdi, da je v tej prvi fazi ko lahko še zajezimo večje izbruhe, so potrebnei nekoliko bolj odločni ukrepi kot pa, da bi potem kasneje, ko bo že prepozno, zgolj zaradi nekega piara počeli določene stvari. Tako, da upam, da sem bil tukaj glede vašega vprašanja zelo jasen.

Glede naborništva, sem že odgovoril poslancu Bevku in mislim, da so tam stvari jasne.

Bela knjiga. Ali bo kontinuiteta? Poglejte, Bela knjiga je spisek želja. Ali si to priznamo ali si ne. Denarja za ves ta spisek želja pa enostavno ni. In med drugim marsikaj piše v različnih dokumentih, tudi recimo poglejte, srednjeročni obrambni program Republike Slovenije kjer vam bom kar konkretno povedal, na strani 18 piše o tem kako bomo kupovali bojna kolesa 8x8. Sami veste kaj se je zgodilo, da je ministrica Katičeva praktično pripeljala skoraj do realizacije ta projekt, potem je pa ta projekt zaradi političnih razlogov ustavljen. Poslanec Kordiš je odprto na sceni grozil poslancem in je rekel, če se slučajno koalicijski poslanci ne zavedajo, da jih čez nekaj ur čaka glasovanje o predsedniku Vlade in potem je bila teka prekinjena in nikoli nadaljevana, če so moji podatki pravilni. Tako da, zakaj se ni zgodila ta nabava oziroma zakaj se ta projekt ni izpeljal, so tukaj predvsem politični razlogi zakaj se je to zgodilo.

Glede položaja slovenskega vojaka sem povedal, glede plačnega sistema moje mnenje. Glede Zakona o obrambi je bil tudi, moji predhodniki so ga do precejšnje mer uskladili, pa je potem se končal mandat, minister Erjavec te zgodbe ni nadaljeval. Treba bo pogledati kako za enkrat stvari stojijo pri Zakonu o obrambi, pa videti, če se ga da v tem mandatu potisniti naprej, ker saj veste, da tukaj ni samo stvar koalicije, ampak da terja širšo podporo.

Glede dialoga s sindikati. Poslanka Korče, moram priznati, da še vedno mislim isto kot sem mislil leta 2017, da sindikati niso primerni za vojsko, in da jaz zagovarjam koncept kakršnega poznajo v Nemčiji, da imajo vojaki svoje združenje kjer je sistemsko urejeno tako, da se dvakrat letno neposredno sestanejo s politiko, to je s parlamentarnim Odborom za obrambo, z ministrom, s kanclerko in z vsemi in neposredno komunicirajo o njihovih težavah in jih tudi poskušajo reševati. Jaz tega svojega mnenja nisem spremenil. Je pa dejstvo, da Slovenska vojska sindikate ima in da bom jaz z njimi profesionalno sodeloval. Karkoli bo možno v zakonskih okvirjih urediti, bomo s sindikati uredili, moja vrata bodo odprta, jaz bom z njimi vodil dialog in tukaj bom zagotovo konstruktiven. Tukaj lahko to vsekakor pričakujete.

Glede Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo in tudi glede Sove. Zaradi mojega dolgoletnega dela v Knovsu od leta 2012 sem član te komisije, sem še enkrat prepričan, da bi bilo najbolj smiselno obe službi razpustiti in jih narediti na novo. Bil bi krivičen, če bi rekel, da so vsi ljudje tam slabi. Nekateri so izjemni, dobri, neverjetni, je pa ogromno tudi spletk, medsebojnega nagajanja in drugih težav, ki pa te službe oddaljuje od njihovega cilja in ko sem rekel, razpustiti, pomeni da je to edini način v Sloveniji, da se določenim kadrom, ki so slabi, na zakonit način zahvalijo za sodelovanje, ker slovenska delovnopravna zakonodaja je taka, če kdorkoli želi narediti neke resne spremembe v službah, je praktično nemogoče, ker bo preko delovnega sodišča ali upravnega sodišča vedno te kadre dobil nazaj in celo plačeval še kakšno odškodnino. Zaradi tega je v upravnem smislu edini način, če hočemo te službe prečistiti, jih narediti dobre, da jih razpustimo in potem z dobrimi kadri začnemo graditi na novo,: ampak to je vizija in te vizije zagotovo v teh dveh letih ne bomo storili, ker je v tako kratkem času to nemogoče storiti, tako da, ne dobi kdo strahu, da bomo zdaj Sovo ali pa OVS razpustili. Moram pa reči, da po moji oceni in po oceni večine Knovsu, je OVS deloval nezakonito in da za stvari, ki jih je počel v poveljstvu sil ni imel zakonske podlage. Oni so v poveljstvu sil zasliševali kar pomeni, da so prekinili delovni proces, da so jim bili zagotovljeni posebni prostori kjer so neposredno izpraševali in zasliševali ljudi, zakonske podlage za to niso imeli, imeli pa so podlago za opravljanje informativnih pogovorov. V skladu z zakonodajo so pa informativni pogovori taki, ki ne motijo delovnega procesa. Najverjetneje me razumete, da na podlagi teh ugotovitev, ki jih je Knovs naredil, si težko predstavljam jaz sodelovanje z dosedanjim direktorjem OVS.

Glede policijske pogodbe sem vam že povedal. Glede vodenja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje in te dvojnosti, da v mirodobnem času oziroma v času, ko ni večjih nevarnosti nesreč in drugih stvari, to zadevo vodi direktor urada. Ko se stvari zakomplicirajo, to dela poveljnik civilne zaščite. Priznam, da osebno ne vidim razloga za to dvojnost. Si bom pa pustil podučiti, in če me bodo prepričali, da za to obstajajo neki utemeljeni, danes jih ne vidim, da to obstajajo neki utemeljeni razlogi, zakaj je ta dvojnost nujna, sem pa razumen človek in bom tudi prisluhnil argumentu in ne bom s svojim stvarmi trmaril.

Glede obrambnega proračuna. Poglejte, poslanec Logar ima prav. V poveljstvu so stvari jasne. Mi smo se zavezali, da bomo izpolnili 2 % BDP za obrambo, je pa vprašanje ali v danih okoliščinah to lahko realiziramo v tem mandatu. Moja ocena je, da ne. Na podlagi javnofinančnih izkazov, ki jih imamo danes, je bil ta proračun, ki je zdaj veljaven, precej slabo načrtovan. Kaže se, da približno manjka 160 milijonov na področju sociale zaradi socialnih transferjev, da manjka 100 milijonov evrov na področju šolstva zaradi plač in smo že na 260 milijonih. Pri tem, da naj bi bilo presežka predvidenega okrog 500 milijonov evrov in je več ali manj ta presežek s tem slabim načrtovanjem pokurjen, če rečemo tako ali drugače. Zdaj odvisno je kakšne bodo tudi posledice koronavirusa. V Zakonu o fiskalnem pravilu imamo možnost, da se v določenih okoliščinah, nepredvidljivih, kakršen je tudi koronavirus, odstopi od fiskalnega pravila in od tega je tudi odvisno kakšen bo obrambni proračun. Je pa jasno, na vse zaveze, ki so bile dane, da se ta obrambni proračun ne more zniževati, ampak se lahko samo povečuje.

Če grem na vprašanja poslanca Pavšiča glede vojakov po 45. letu, sem že odgovoril. Naj zelo jasno povem tukaj, upam da me vsi poslušate. Jaz ne planiram vključevanja varde v Slovensko vojsko. Razumem, da je bilo to rečeno malo sarkastično, hočem pa povedati naslednje. Če v Sloveniji očitno obstaja neka skupina ljudi, ki je pripravljena svoj čas namenjati temu, da patruljira po južni slovenski meji, očitno glede na vse objave to obstaja, se meni postavlja vprašanje, ali nam karkoli preprečuje, da bi Slovenska vojska povabila ljudi, ki so opravljali v svoji preteklosti neko vrsto vojaško usposabljanj, da se jim pridruži za opravljanje nezahtevnih nalog. Ne govorim o mobilizaciji, ker ko se zgodi mobilizacija, potem je določeno kdo vse mora priti, kako in kaj, ampak govorim o tistem, ki so pripravljeni pomagati domovini v nekih časovnih okvirih zakaj tega ne bi storili. Upam pa, da ste me zelo natančno slišali. O predhodnem vsaj minimalnem dodatnem usposabljanju in ob tem, da se prestane varnostno preverjanje. Upam, da sem bil tukaj jasen.: Glede zavez Natu, sem povedal glede tega in proračuna.

Glede nakupa 8x8, še enkrat poslanec Pavšič. Jaz mislim, da je bila to čista politična odločitev, ampak z vsem s katerimi govorim, pa jasno povedo, da Slovenska vojska brez te hrbtenice ne more preživeti, in da gre v osnovi za odločitev ali Slovensko vojsko še želimo ali jo ne želimo več.

Samo še dve zadevi. Eno je, helikopterska nujna medicinska pomoč in druga je vadišče Poček. Glede helikopterske nujne pomoči imamo v koalicijski pogodbi zapisano, vzpostavitev sodobnega načina, načina izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči v okviru Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Veste, da je ta odbor sprejel nek sklep, kjer naj bi medresorska skupina do konca februarja poročala o tem kako so se odločili, da naj bi uredili helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Jaz tega poročila še nimam niti ne vem tudi zaradi vseh teh stvari, ki so se zdaj zgodile, se je ta rok zavlekel in bo takoj, ko bom prišel na ministrstvo, bom zahteval tudi, da se mi te ugotovitve medresorske skupine dajo. Vse kar si jaz pri helikopterski nujni medicinski pomoči želim je to, da imajo slovenski državljani enake možnosti preživetja, da nekdo iz zgornjega Tuhinja ima isto možnost preživetja kot nekdo iz Ljubljane in zato je potrebno helikoptersko reševanje in to je treba urediti na način, da bo skladen z evropskimi predpisi. To je tudi stvar, ki jo ne smemo pozabiti. Sem pa jaz absolutno v skladu s koalicijsko pogodbo zato, da je morda najboljše, da je to v okviru države, da imajo tudi piloti vojske in policije na takšen način, da so sekundirani oziroma na vsake toliko časa posojeni, da imajo nalete na teh helikopterjih zato, da rešujejo življenja in na tak način se vse koristne stvari združijo v en paket.

Kar se tiče pa vadišča Poček. Poslanec Pavšič, mogoče vas bom razočaral, ampak dokler bom jaz minister, bo Slovenska vojska vadišče imela, ker se mi zdi, da vojska brez vadišča preživeti ne more. Jaz si ne predstavljam, da bomo naše posameznike, pripadnike Slovenske vojske pošiljali na urjenje v tujino. Jaz si tega ne predstavljam. Brez vadišča vojske ni. Sem pa absolutno zainteresiran, da pa tukaj mora biti dialog z lokalno skupnostjo in da mora iti ministrstvo nasproti lokalni skupnosti z vsemi popravljalnimi in omilitvenimi ukrepi. Se strinjam z vami, da termin do 260 tisoč evrov ni pravi, in da tudi zaradi predvidljivosti dela lokalne skupnosti mora biti ta star v naprej dolgoročno predvidljiva. Vse druge stvari, ki ste jih naštevali, od gradnje gasilsko-reševalnega centra do vseh drugih problemov z neplačevanjem NUSZ, itn., to so medresorske stvari, ki jih je potrebno na nek način urediti z lokalno skupnostjo. Tukaj boste zagotovo mojo roko imeli. Jaz tudi vašo roko sprejemam, da ste lahko mediator, ki morda, če lokalna skupnost nekomu bolj zaupa, je lahko komunikacija nekoliko lažja. Upam pa, da me razumete, da bom kot obrambni minister zagovarjal, da Slovenska vojska osrednje vadbišče mora imeti. Nenazadnje je to vadbišče na tem mestu že od Avstro-Ogrske dalje. In jaz trenutno ne vidim nobene ali pa nobene druge pobude, da bi lahko primerno vadišče zagotovili kjerkoli drugje po Sloveniji, ker če bi to lahko storili, potem se lahko tudi o teh stvareh pogovarjamo. Dokler pa mi alternative nimamo, pa drugega ni, kot da vadbišče tam ostaja. In še ena stvar. Mogoče tega ne bi smel zdaj reči, ampak bom vseeno rekel, da je to tudi priložnost za Slovensko vojsko, da s tem, ko se tudi naši zavezniki na tem vadbišču usposabljajo, je naše usposabljanje cenejše in racionalnejše, kar pa tudi ne smemo pozabiti v teh okoliščinah.

Mislim, da sem izčrpal vse odgovore.